V prihodnjih tednih in mesecih lahko pričakujemo obolevanje prebivalcev za gripo. Kakšna bo letošnja sezona gripe, je nemogoče napovedati. Običajno pa je vsako leto vrh sezone gripe januarja ali februarja, ko beležimo največje število obolelih. Gripi se vsako jesen in zimo pridružijo še drugi povzročitelji okužb dihal.

Preprečevanje gripe
Gripa je zelo nalezljiva bolezen in virus se z lahkoto širi med prebivalci.

Za preprečevanje širjenja je priporočljivo upoštevati tri enostavna pravila:

Generacija devetošolcev prejela priročnik o veščinah za lažji vsakdan
Svetovni dan duševnega zdravja, ki ga vsako leto obeležujemo 10. oktobra, poudarja pomen sodelovanja in povezovanja vseh v prizadevanjih za preprečevanje, prepoznavanje in zdravljenje duševnih težav in motenj ter krepitev dobrega duševnega zdravja vseh prebivalcev.

V letu, ki ga je Vlada RS razglasila za slovensko leto duševnega zdravja, smo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) za vse devetošolke in devetošolce v šolskem letu 2023/24 v okviru programa za duševno zdravje mladih ponatisnili priročnik Kaj lahko naredim, da mi bo lažje.

Podatki raziskave HBSC opozarjajo na poslabšanje duševnega zdravja mladostnikov v Sloveniji

20 let raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC) v Sloveniji.
Podatki raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC 2022), ki jo je že šestič zapored izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje, kažejo, da je občutke osamljenosti v zadnjem letu izkusil vsak šesti mladostnik v starosti 11, 13, 15 in 17 let. Več kot tretjina mladostnikov je poročala o rednem doživljanju vsaj dveh psiholoških oz. psihosomatskih simptomov, skoraj 7 odstotkov mladostnikov ima visoko stopnjo simptomov anksioznosti, dobra petina(1) mladostnikov pa ima povišano verjetnost depresije.

Piše: Sonja A. Mrak

V zadnjem času se vedno pogosteje pojavlja nova oblika motenj hranjenja, v kateri ljudje postajajo vedno bolj obsedeni v skrbi za svoje zdravje, ki ga potem skušajo ohranjati s pravilno prehrano. Ta pojav se imenuje ortoreksija ali ortorexia nervosa in prihaja iz grške besede "orthos", ki pomeni "pravilno", in besede "oreksija", kar pomeni "apetit".

Ortoreksična oseba je obsedena z zdravo prehrano, v njej se javlja občutek krivde, če zaužije nezdravo hrano, kot je fast food ali hitra hrana, prav tako se prav panično izogiba pesticidov in herbicidov ter kupuje samo ekološka živila. Pogoste je njen pogled na hrano povezan s sprejemanjem holističnega pristopa do zdravja, torej verovanju, da je naše zdravje popolnoma odvisno od hrane, katero zaužijemo.

Rožnati oktober - mednarodni mesec osveščanja o raku dojk

V Združenju Europa Donna Slovenija že tradicionalno obeležujemo rožnati oktober, mednarodni mesec osveščanja o raku dojk, in slovensko javnost osveščamo o pomenu zdravega načina življenju in zgodnjega odkrivanja. Rak dojk je eden najpogostejših rakov pri ženskah, za njim pa lahko zbolijo tudi moški. V Sloveniji vsako leto za rakom dojk zboli več kot 1.500 oseb.

Rak dojk je dobro ozdravljiv, če je odkrit dovolj zgodaj, umrljivost se počasi zmanjšuje predvsem na račun zgodnjega odkrivanja ter vsakemu posamezniku prilagojenega zdravljenja.

Vnetja so v ozadju skoraj vseh bolezni, teh pa je iz leta v leto vse več. Ali z drugimi besedami – ljudje imamo v sebi vse več kriznih žarišč, ki imajo sicer v besednjaku sodobne medicine različna imena, v ozadju vseh pa so dolgotrajna vnetja. Zato postaja znižanje števila kroničnih obolenj največji izziv zdravstva v razvitih sistemih.

Da prevladujoči način zdravljenja izgublja bitko in ne zmore zagotoviti zdravja prebivalstva, neizprosno dokazuje tudi statistika. Znanstveniki pričakujejo, da bomo imeli v dvajsetih letih (od leta 2014 do leta 2034) za 174 % več duševnih in nevroloških motenj, 74 % več smrti zaradi srčno-žilnih obolenj in 70 % več rakavih obolenj.

Za ogromno ljudi - še posebej za mlajše generacije - so slušalke praktično nepogrešljiv del vsakdana. Omogočajo nam poslušanje glasbe in različnih zvočnih vsebin v najrazličnejših okoliščinah, saj poskrbijo, da s hrupom ne motimo ljudi okoli sebe. Uporaba tega dodatka je postala še posebej razširjena, ko so se pojavile brezžične slušalke.

Toda čeprav gre po eni strani nedvomno za zelo praktičen izum, slušalke niso tako nedolžne, kot si radi predstavljamo. Neposredna izpostavljenost naših ušes različnim zvokom lahko privede celo do okvare sluha, še posebej če je glasnost zelo visoka, obenem pa so možni tudi drugi zapleti …

Debelost je kronična bolezen, za katero je značilno čezmerno kopičenje telesnih maščob, ki imajo škodljiv učinek na zdravje.

Na njen razvoj vpliva mnogo dejavnikov, kot so genetska zasnova, hormonske motnje, stres, sedeč življenjski slog, trženje in posledično uživanje visokopredelanih živilskih izdelkov z manj ustreznim prehranskim profilom ter različni socio-ekonomski faktorji.

Debelost klinično opredelimo glede na več parametrov, kot sta telesna sestava in obseg pasu. Preprost, vendar nenatančen način za določanje stanja prehranjenosti je indeks telesna mase (ITM), ki nam pove razmerje med telesno maso in višino. Svetovna zdravstvena organizacija WHO debelost opredeljuje z ITM nad 30.

“Čez petdeset let bomo imeli epidemijo slepih, čezmerno debelih in manj kognitivno sposobnih,” pravi Manfred Spitzer, raziskovalec možganov in psihiater, ki preučuje vpliv digitalnih naprav na razvoj možganov. Prepričan je, da bi morali otrokom do vsaj 14. leta prepovedati uporabo pametnih telefonov.

Manfred Spitzer je nevroznanstvenik, vodja Univerzitetne psihiatrične bolnišnice v Ulmu. Je tudi avtor tudi v slovenščino prevedenih del, med njimi knjige Digitalna demenca, v kateri obravnava škodljiv vpliv digitalnih naprav predvsem za otroke. Seveda razume uporabo računalnikov pri delu odraslih, nikakor pa ne more sprejeti dejstva, da že majhnim, komaj enoletnim otrokom v roke tiščimo pametne naprave.

V Sloveniji vlada t. i. »mokra kultura«, v kateri je pitje alkohola postalo samoumeven del našega vsakdana. Po porabi čistega alkohola na prebivalca spadamo v sam svetovni vrh, to velja tudi za mlade. Mladi pogosto uživajo alkohol iz različnih razlogov, med drugim zaradi radovednosti, eksperimentiranja in zato, da bi se vključili v izbrano skupino.

Medtem ko so faze raziskovanja za najstnike normalne, pa lahko tvegano pitje vodi tudi do resnih posledic. Najstnikom je težko preprečiti eksperimentiranje z alkoholom, vendar lahko starši in skrbniki s svojim zgledom naredimo veliko, dodatno pa je treba stremeti k okolju, kjer alkohol ni preprosto dostopen, in ozaveščati o problematiki pitja alkoholnih pijač.

Se še spomnite starih trabantov in wartburgov? Ti avtomobili so bili sopomenka za slabo izgorevanje in potratno porabo goriva. Čeprav se jih veliko ljudi ne spomni več, ima večina zahodnjakov podobno težavo. Imamo preveliko porabo, naš motor »cuka«, iz izpušne cevi pa nam izteka dragoceno gorivo.

Seveda, govorimo o slabi in neučinkoviti presnovi, ki kljub čedalje bolj naloženim krožnikom naše celice pušča vse bolj lačne.

Vzrokov za slabo prebavo in presnovo je iz dneva v dan več. Naš mikrobiom uničuje množica kemikalij v vodi, zraku, zdravilih, živilih … Ko je ta najpomembnejša linija obrambe prebita, se vse več strupenih in dražečih snovi ter patogenov loti tudi naših sluznic in črevesnih sten.

Poletna vročina ne povzroča le globokih razpok v zemlji in težav rastlinam, pač pa to velja tudi za nas. Če smo vsaj malce pozorni, lahko opazimo, da se v pregretih mestih tako mladi kot stari pogosto omotično opotekajo po vročih ulicah. 

Toda za vrtoglavico, slabšo koncentracije in negotov korak ni kriv alkohol, marveč zgolj nezadostno pitje vode. Kako dehidracija vpliva na pojav nekaterih težav z možgani in kaj lahko storimo?

Vzpostavljeni mobilni timi strokovnjakov za izvajanje psihosocialne pomoči prebivalcem na terenu
Zaradi posledic obsežnih poplav, ki so nedavno prizadele Slovenijo, so številni prebivalci utrpeli hude posledice in se soočajo s številnimi stiskami. Da bi potrebna psihosocialna pomoč resnično prišla do vseh, ki jo potrebujejo, smo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje (MZ) vzpostavili sedem mobilnih timov strokovnjakov za izvajanje psihosocialne pomoči prebivalcem na terenu. Delo mobilnih timov bo na rednih srečanjih koordiniral NIJZ.

Ob takšnih izrednih dogodkih se ljudje odzivamo zelo različno. Mnogi naravne nesreče zaradi svoje psihološke odpornosti preživijo brez večjih posledic, nekateri pa lahko ob tovrstnih dogodkih doživijo hude duševne stiske in občutke negotovosti. V okoliščinah, ki nas prizadenejo, potrebujemo podporo sočloveka, razumevanje in sočutje. Potrebujemo psihosocialno podporo.

Namakanje v jezerih, rekah in v morjih ter poležavanje na soncu pogosto spremljajo tudi težave s kožo. Kako lahko s krepitvijo mikrobioma v črevesju in na koži pozdravimo razdraženo ali poškodovano kožo?

Zdrava črevesna flora ne le odpravlja prebavne motnje in krepi telo, pač pa je v pomoč tudi koži. Tako kot drugi organi, tudi koža nujno potrebuje hranila za zaščito in hitro obnovo po poškodbah, ki nastajajo prav ob pomoči pravilne prebave v črevesju. Koža je poleti toliko bolj podvržena učinkovanju močnih sončnih žarkov, zato potrebuje močno podporo antioksidantov, ki jih v telo vnesemo tudi s hrano. To pomeni, da so optimalna prebava, razgradnja in vsrkavanje hranil nujne tudi za optimalno zaščito kože pred poletnimi sončnimi žarki.

Prijetno brezskrbnost lahko kaj kmalu uničijo razdražena koža, osipi, mozoljčki ter do nevarno rdečega opečeni deli telesa. Soncu izpostavljena koža se tudi hitreje stara, pri tem pa ne gre pozabiti na možnosti nastanka resnejših zdravstvenih težav. Napočil je čas, da se pravočasno pripravimo na poletne dni! 

Poleg obvezne sončne kreme z ustrezno visokim faktorjem, lahko kožo zaščitimo, zboljšamo njeno strukturo in upočasnimo njeno staranje tudi s posameznimi antioksidanti.

Za lepo in sijočo polt se napolnimo z antioksidanti!

Odžejanje s pivom, z umetno obarvanimi in aromatiziranimi »izotoniki« ali s sladkimi pijačami bilanco dehidracije zgolj hitro poslabša. Tako alkohol kot umetne snovi in sladkor zahtevajo še večje uživanje vode. Poleg tega, da zaradi vročine, klimatskih naprav in telesnih naporov izgubljamo tekočino, z njimi telesu naprtimo še eno obremenitev več.

Najkrajša pot do naravne hidriranosti
Najkrajša pot do naravne hidriranosti je uživanje vode oziroma vode z dodatkom elektrolitov (kakovostna sol). Edini napitek, ki mu lahko rečemo izotonični, je kokosova voda, saj ima enako elektrolitsko ravnovesje kot naša kri. Če pa uživamo več vode, moramo paziti, da obenem zaužijemo tudi nekoliko več soli, saj bo preprečila, da bi začela voda »izpirati ledvice«. Urin dobro hidriranega človeka je svetlo rumen - ne pretemen in ne brezbarven!

Včasih je bila zima obdobje počitka, poletje pa obdobje intenzivnega dela v naravi. Dandanes je nasprotno. Pozimi se izčrpavamo z delom, poleti pa si želimo čim več brezdelja.

Poletje je za večino ljudi čas, ko je treba potovati, kolesariti, zaužiti čim več dogodivščin, sonca, morja, druženja … Spotoma bi želeli še odpraviti celulit, shujšati, »dobiti barvo«, prevzgojiti otroke, se zaljubiti ali vsaj doživeti kako bežno poletno avanturo. Se vam vse to ne zdi malce preveč?

Zadnjih šestdeset let je veljalo prepričanje, da maščobe škodujejo zdravju. Zdravniki so nas svarili pred nasičenimi živalskimi maščobami ter priporočali uživanje rastlinskih maščob in živil z nizkim deležem maščob. Prehranska priporočila so temeljila na prehrani, bogati z ogljikovimi hidrati.

Zdravje ljudi pa je iz leta v leto slabše. Število obolelih za vnetnimi boleznimi še nikoli ni bilo tako visoko. Zato se upravičeno postavlja vprašanje, kje tiči razlog. Najnovejše znanstvene raziskave dajejo odgovore, da smo zadnjih šest desetletij živeli v popolni zmoti.

Že Stari Slovani in drugi narodi so brezo častili kot sveto drevo. Njena skrivnost se vam razkrije, ko si ogledate njene veje. Vsa drevesa imajo trde, le njene so vedno gibke, ker filtrira kalcij in nekatere druge rudnine, ki vejam dajejo trdnost.

Zato je breza zdravilna rastlina, ki telesu pomaga odpravljati mineralne usedline in presnovne ostanke.

Šentjanževka je še ena mogočna zdravilna rastlina, ki pa je ne uporabljamo kar vsepovprek, kot to velja za kakšno bolj blago. S pretirano in nepravilno uporabo šentjanževke si lahko tudi škodimo, zato je pomembno, da jo pred uporabo dobro spoznamo.

Najbolj raziskana in potrjeno učinkovita je šentjanževka vrste Hypericum perforatum. Večina šentjanževk ima značilne sončno rumene cvetove, ki nam prste obarvajo rdeče, če jih pomencamo. Vrsto Hypericum perforatum pa bomo ločili predvsem po njenih zelenih listih, ki imajo drobne luknjice (najlažje jih opazimo, če podržimo list proti svetlobi).

Črna ali travniška detelja je najbolj pogosta deteljica naših travnikov in jo takoj prepoznamo po šopastih rožnatih cvetovih. Bogata je s fitosteroli, pa tudi minerali in celo beljakovinami.

Fitosteroli so spojine podobne estrogenu, zato črno deteljo pogosto uporabljamo za lajšanje menopavzalnih simptomov (vročinski oblivi ipd.). Zaradi njene izjemne hranilne vrednosti pa si s čaji in namoki lahko pomagamo tudi pri uravnavanju kostne gostote.

Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih, www.misteriji.si

»Bioresonanca je vedno bolj prepoznavna kot naravna metoda zdravljenja in ni več le modni trend, saj je v Sloveniji prisotna že trideset, v tujini pa petinštirideset let. Zdravnik, ki pozna alternativne in komplementarne oblike zdravljenja, prepozna v bioresonanci združitev znanj tradicionalne kitajske medicine, akupunkture in homeopatije, zapeljane v sodobni čas elektronike. Združevanja teh znanj dodobra uporabljamo v naših centrih za pomoč bolnikom,« pravi zdravnica Antonina Rome, dr. med., ki vodi Center komplementarne medicine Bioresona.

Bioresonanca je res že dobro uveljavljena v našem prostoru, čeprav ni del uradne medicine. Zdravljenje z zdravili ima veliko stranskih učinkov. Bioresonanca pa je metoda, ki pri obravnavi bolnikov uporablja frekvence, ki ljudem ne škodujejo. Odlična je za preventivo in odkrivanje povzročiteljev bolezni, ki jih medicina težje odkrije ali jih sploh ne more.

Veš, kaj ješ: Tudi sendvič je lahko uravnotežen obrok. Vse je odvisno od sestavin, ki jih vsebuje.
Prihaja čas toplih in sončnih dni, ko bomo večino svojega prostega časa preživeli zunaj, na izletih in v naravi. Za premagovanje lakote na poti je priporočljivo, da si prigrizke predhodno pripravimo doma.

Kos sadja, žitna ploščica, pest oreškov ali narezane palčke zelenjave in namaz iz čičerike so vedno dobra izbira, vendar za marsikoga količinsko pogosto premalo. Je sendvič lahko zdrava in uravnotežena izbira? Da. Odvisno je od tega, po katerih sestavinah boste posegli pri njegovi pripravi. Doma pripravljen sendvič je torej lahko priročna, nasitna in hkrati zdrava ter uravnotežena izbira za malico na poti, v službi ali na fakulteti.