Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Energija-Plodnost

Energija in plodnost sreda, 3. april 2019 @ 05:02 CEST Uporabnik: Pozitivke Kako pomanjkanje energije vpliva na plodnost in kaj lahko storimo, da bo proizvodnja celične energije boljša?  Več kot 90 odstotkov energije za delovanje telesa naj bi nastalo v mitohondrijih – celičnih elektrarnah. Te zaužite hranilne snovi (beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati) pretvorijo v energijo (molekule ATP). Kratko videoanimacijo tega procesa si lahko ogledate na https://www.youtube.com/watch?v=39HTpUG1MwQ.  Zdravje in delovanje sleherne celice (tudi reproduktivnih organov) sta zato odvisna od dobrega delovanja celičnih elektrarn, saj se tam ustvarjena energija porablja za njene potrebe. ALI V VSEH CELICAH NASTAJA ENAKA KOLIČINA ENERGIJE? Zahtevnost nalog posameznih vrst celic določa, koliko energije potrebujejo. Tiste z zahtevnejšimi nalogami imajo večjo porabo energije, zato imajo tudi veliko število celičnih elektrarn oziroma mitohondrijev. Mednje sodijo celice mišic, skeleta in srca, možganske, jetrne in imunske celice, seveda pa tudi številne druge. Nekatere celice, denimo kožne celice in rdeče krvničke, pa imajo majhno porabo energije, zato nimajo veliko celičnih elektrarn ali pa so celo brez njih. Med celice z zahtevnejšimi nalogami sodijo tudi jajčne celice in spermiji. Jajčna celica je največja celica ženskega telesa, ki opravlja zelo pomembne in zahtevne naloge, saj po oploditvi omogoči nastajanje novega bitja. Temu ustrezno je preskrbljena z ogromnim številom celičnih elektrarn. Da lahko pride do oploditve, more tudi spermij proizvesti ogromno energije, da se lahko prebije do jajčne celice. KAKO NEGATIVNA ENERGIJSKA BILANCA VPLIVA NA PLODNOST Težave v menstrualnem ciklu (in s tem težave z zanositvijo) pogosto nastopijo pri ženskah, ki so fizično zelo obremenjene, kot so denimo tiste, ki se ukvarjajo s športom. Do tega lahko pride zaradi premajhnega vnosa kalorij (hranil) glede na energijsko porabo zaradi športa. Goriva (hranilnih snovi), iz katerega bi celične elektrarne ustvarile potrebno energijo, je torej premalo. Številne športnice zmotno menijo, da uživajo dovolj hrane, če ne izgubljajo telesne teže. Strokovnjaki pa razlagajo, da se še pred začetkom hujšanja (zaradi negativne energijske bilance) v telesu sprožijo varčevalni mehanizmi. To pomeni, da se zmanjša proizvodnja energije, denimo za vzdrževanje telesne temperature, rast in reprodukcijo. Pri športnicah je lahko posledica negativne energijske bilance izostanek ovulacije (in s tem menstruacije), kar seveda onemogoča oploditev. Odstotek žensk, ki zaradi negativne energijske bilance izgubijo menstruacijo (amenoreja), je v splošni populaciji razmeroma nizek (od 2 do 5 %), med športnicami pa precej visok – med tekačicami je 65-odstoten, med plesalkami pa kar 70-odstoten (https://www.ivf1.com/female-athlete-triad/). KAKO MOTNJE V DELOVANJU CELIČNIH ELEKTRARN ALI NJIHOVE POŠKODBE VPLIVAJO NA PLODNOST Energije lahko primanjkuje tudi v primeru, da je moteno delovanje celičnih elektrarn ali pa so te poškodovane. Mitohondriji so zelo občutljivi na poškodbe zaradi delovanja prostih radikalov. Zato lahko vse, kar vodi v oksidativni stres (zmanjšana antioksidativna sposobnost telesa v boju s prostimi radikali), povzroči motnje v delovanju mitohondrijev ali pa jih celo poškoduje oziroma uniči. Oksidativni stres povzročajo staranje, kronična vnetja, kajenje, uživanje alkohola, kronični psihični ali fizični stres, uživanje nekakovostne hrane (preveč sladkorja), zdravila, toksini (pesticidi, težke kovine …), sevanje mobilnih telefonov, vključno s 5G (6), in številni drugi dejavniki.  Znano je, da pri ženskah, ki zanosijo po 35. letu, obstaja večja možnost, da bodo rodile otroka z Downovim sindromom. S staranjem se oksidativni stres povečuje, kar pomeni več prostih radikalov, ki lahko poškodujejo tudi celične elektrarne v jajčni celici. Posledični primanjkljaj energije v jajčni celici lahko pripelje do motenj pri opravljanju njenih nalog – torej do napak v razvoju ploda. Če je v jajčni celici preveč poškodovanih mitohondrijev, lahko jajčna celica tudi odmre – stori samomor oziroma apoptozo, saj je nezmožna opravljati svoje delo. Tako je znano, da kemoterapija povzroča težave s plodnostjo, saj povzroča apoptozo jajčnih celic.  Celične elektrarne so močno občutljive tudi na poškodbe zaradi delovanja baktericidnih antibiotikov. Razlog za to je v tem, da celične elektrarne evolucijsko izhajajo iz bakterij, zato so na baktericidne antibiotike občutljive podobno kot bakterije. Nekateri antibiotiki npr. slabo vplivajo na plodnost moških, ker med drugim prizadenejo gibljivost spermijev (7).  Ta je močno odvisna od delovanja mitohondrijev v repku spermija. KAJ LAHKO STORIMO? Ker naj bi bil oksidativni stres močan dejavnik za slabo delovanje mitohondrijev oziroma za nastanek njihovih poškodb, je smiselno ukrepati v smeri zmanjševanja oksidativnega stresa. Torej lahko vsi ukrepi, ki zmanjšujejo oksidativni stres, pripomorejo tudi k optimalni produkciji celične energije v celicah reproduktivnih organov. Tako nekateri strokovnjaki za obvladovanje neplodnosti poleg odpravljanja drugih vidikov nezdravega življenjskega sloga (kajenje, kronični stres …) priporočajo tudi uživanje mediteranske diete, o kateri je znano, da podpira antioksidativno sposobnost telesa. Za izboljšanje delovanja celičnih elektrarn in s tem plodnosti (zlasti v zrelejših letih) svetujejo še uživanje CoQ10. Tega namreč s staranjem proizvajamo vse manj, vendar je izredno pomemben v procesu nastajanja celične energije. Dodajati ga morajo tudi vsi, ki jemljejo zdravila (denimo statine), s katerimi dodatno zmanjšujejo preskrbo telesa s CoQ10. S hrano in po potrebi s prehranskimi dopolnili naj bi telo oskrbeli še z naslednjimi vitalnimi snovmi: L-karnitinom, D-ribozo, magnezijem, omega 3 maščobami, vitamini skupine B, alfa lipoično kislino (ALA), cinkom … Te snovi na različne načine pripomorejo k delovanju mitohondrijev. Tako L-karnitin pomaga pri dostavljanju dolgoverižnih maščob v celične elektrarne. Magnezij sodeluje v več kot 300 biokemičnih procesih v telesu, med katerimi je tudi proizvodnja ATP-energije. Med vitamine, ki najbolj vplivajo na proizvodnjo celične energije, pa sodijo vitamini skupine B.  Med kakovostne prehranske dodatke, ki lahko podprejo delovanje mitohondrijev, sodijo tudi patentirani kaskadni fermenti Dr. Niedermaier (Regulatessenz) iz biološkega svežega sadja, zelenjave, oreščkov in začimb. Regulatesenca ponuja celostno podporo telesu, ker ima dokazano imunomodulatorne, protivnetne in antioksidativne učinke. Osnovni gradniki encimov v pripravku pomagajo pri vzpostavljanju encimskih procesov v telesu, kar se posledično odraža tudi v boljšem delovanju celičnih elektrarn in dvigu celične energije. Izkušnje, da po njihovem uživanju čutimo več energije, potrjujejo tudi študije. Po podatkih Waltraud Lessing, dr. med., zbranih v knjigi Regulat – more energy for cells, lahko ti pripravki celično energijo (ATP) v treh mesecih jemanja povečajo za več kot 180 odstotkov. ALI VITAMINE B UŽIVATI POSAMEZNO ALI V KOMPLEKSU? Brez vitaminov B telo ne more izkoristiti zaužitih hranil. Prav ta skupina vitaminov naredi največ, da hranila pridejo tja, kamor so namenjena. Čeprav se naloge posameznih vitaminov zdijo različne, je zanje značilno odlično skupinsko delovanje, zato jih je najbolje uživati v obliki kompleksa.  Ker gre za skupino vodotopnih vitaminov, telo brez težav izloči njihove morebitne presežke, zato ni nevarnosti, da bi ti povzročali težave. Na drugi strani njihovo pomanjkanje zelo hitro občutimo v obliki slabšega delovanja mišic, živčevja in srca, opešane presnove in pomanjkanja energije. Adriana Dolinar Vir: www.zazdravje.net Komentarji (0) www.pozitivke.net





 

Domov
Powered By GeekLog