Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20190529201901957
Probiotiki - prijatelji našega zdravja
sreda, 5. junij 2019 @ 05:02 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Črevesne bakterije imajo glavno vlogo pri ohranjanju imunske in presnovne homeostaze ter zaščite pred patogeni. Črevesna mikrobiota je nujna za dobro delovanje imunskega sistema, tvorbo vitamina K in folatov, obrambo pred alergeni in uravnavanje presnove.
Človekov prebavni trakt naseljuje kompleksna populacija mikroorganizmov, ki sestavljajo črevesno mikrobioto. Nanjo vplivajo različni dejavniki, kot so prehrana, način življenja in genetika. Zdrava črevesna flora je nujna za dobro delovanje imunskega sistema, tvorbo vitamina K in folatov, obrambo pred alergeni in uravnavanje presnove. Spremenjeno bakterijsko sestavo črevesja (disbiozo) povezujejo s patogenezo številnih vnetnih bolezni in okužb.
Okoli 70 odstotkov imunskih celic je v črevesni flori, zaradi česar je črevesje naš največji obrambni sistem, in ko je poškodovano, je ogrožen tudi imunski sistem. V črevesju nastaja visoko učinkovita zaščita z izločanjem sekrecijskega imunoglobulina IgA, ki ščiti organizem pred patogeni in nevarnimi bacili ter krepi imunost organizma.
Motnje črevesne flore so povezane z boleznimi, kot so respiratorne in kožne alergijske reakcije, sindrom razdražljivega črevesa ter prebavne težave, avtoimunske bolezni, vnetna črevesna obolenja, bolezni srca in rektalni rak.
Kaj so probiotiki?
Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije so probiotiki živi mikroorganizmi, ki v zadostni količini ugodno vplivajo na zdravje gostitelja. Probiotiki pomagajo pri vzpostavljanju ravnotežja med tako imenovanimi dobrimi in slabimi bakterijami v našem črevesju. Sodoben način življenja, prehrana, bogata z nasičeno maščobo in ogljikovimi hidrati ter revna z vlakninami, stres, kronične okužbe, antibiotiki in čezmerno pitje alkohola neposredno slabijo zdravje črevesne flore.
Pri ohranjanju zdravega ravnotežja črevesne flore so nadvse koristni probiotiki, ki jih naravno najdemo v hrani. Probiotične bakterije so v jogurtu, prav tako so dober vir probiotikov fermentirani izdelki, kot so kefir, kislo zelje, domač toplotno neobdelan sir. Najdemo pa jih tudi v tako imenovani funkcionalni hrani, ki poleg svoje prehranske vrednosti vsebuje tudi sestavine s pozitivnim učinkom na zdravje.
Vrste
Najpogosteje se uporabljajo probiotiki različnih vrst družine Bifidobacterium in Lactobacillus kot tudi kvas Saccharomyces boulardii. Vsak probiotik opredeljujejo njegova družina, vrsta in podvrsta kot tudi oznaka, ki opredeljuje specifičen sev. Količina probiotičnih mikroorganizmov, število CFU (Colony Forming Units), se mora v vsakem odmerku nanašati na število živih mikroorganizmov, ki ustvarjajo kolonije ob izteku roka in ne med proizvodnjo. Splošno je sprejeto, da morajo imeti probiotični izdelki minimalno koncentracijo 106 CFU na mililiter oziroma gram, vsakodnevno pa bi morali za probiotični učinek skupno zaužiti 108 do 109 probiotičnih mikroorganizmov.
Medtem ko imajo nekatere vrste probiotikov skupne mehanizme delovanja, se njihova interakcija z imunskim sistemom gostitelja od seva do seva razlikuje, zato ne moremo govoriti o kliničnih indikacijah probiotikov na splošno, temveč je treba priporočiti sev, ki se je za določen namen izkazal kot najbolj učinkovit.
Driska
Probiotične bakterije imajo pomembno vlogo tako v preventivi kot tudi pri zdravljenju akutne infekcijske driske. Najpogostejši vzrok infekcijskega gastroenteritisa pri otrocih je rotavirus, čeprav ga lahko povzročijo tudi bakterije. Značilnosti, intenzivnost in simptomi so različni, večinoma pa vključujejo slabost, bruhanje, trebušne krče in drisko. Po priporočilih Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo in prehrano je v teh primerih ključna rehidratacija, saj nagla izguba elektrolitov lahko privede do dehidratacije.
Pozitiven učinek na skrajšanje trajanja akutne rotavirusne driske so izkazali probiotiki sevov Lactobacillus rheuteri GG (LGG) in Saccharomyces boulardii. Koncentracija Lactobacillus rhamnosus GG, ki ga uporabljajo za te namene, mora znašati več kot 1010 CFU na dan, terapija pa mora trajati vsaj pet do sedem dni.
Probiotiki lahko učinkovito zavrejo razvoj patogenih bakterij, kot so Salmonella, Shigella in Escherichia coli, mehanizem delovanja pa je produkcija dejavnikov, ki nevtralizirajo bakterijske toksine.
Antibiotiki
Antibiotiki uničujejo patogene mikroorganizme, ob njih pa tudi tiste, ki so koristni za zdravje, zato porušijo ravnovesje črevesne mikroflore. Neredko se med jemanjem antibiotikov pojavljajo različne želodčne težave, kot so slabost, bruhanje in driska. Okužba s C. difficile je vodilni vzrok za drisko, povezano z antibiotiki, in pomeni precejšnjo zdravstveno težavo, povezana pa je z visokimi stroški zdravstvene blagajne in pomembno umrljivostjo. Najpogosteje se pojavlja pri starejših in hospitaliziranih bolnikih, ki prejemajo antibiotike širokega spektra. Clostridium (c). difficile je odgovorna za patološka stanja v prebavnem traktu z izločanjem dveh eksotoksinov, ki povzročata drisko in kolitis ter celo vrsto drugih stanj. Tipične so bolečine v trebuhu in krči, driska, povišana temperatura in levkocitoza.
Opustitev jemanja antibiotikov je v tem primeru prva linija zdravljenja, v klinični praksi pa sta se izkazala L. Rhamnosus in S. Boulardii, ki zmanjšujeta tveganje za opisana stanja. Mehanizem delovanja probiotikov še ni v celoti pojasnjen, domnevajo pa, da spodbujajo imunski sistem, zavirajo sposobnost patogenov, da se prilepijo na epitelij in mukozo, kot tudi tvorbo protimikrobnih snovi.
Žensko zdravje
Vaginalno floro sestavlja več vrst bakterij, bakterije Lacrobacillus species pa pomagajo pri ohranjanju zdrave flore s proizvajanjem mlečne kisline. Ustvarjajo blago kislo okolje (pH 3,5–4,5) in zaščitni biofilm na vaginalni sluznici, zaradi česar se neželene bakterije in glivice ne morejo naseliti na intimnem predelu. Stres, upad imunosti, jemanje antibiotikov, pogoste menjave partnerjev in/ali nezadostna higiena lahko porušijo vaginalno floro. Znižana raven estrogena v menopavzi prav tako vodi do upada laktobacilov v vaginalnem izločku, kar omogoča povečano kolonizacijo s škodljivimi mikroorganizmi.
Bakterijski vaginitis, kandidaza in mešani vaginitis (bakterijski in glivični) pomenijo od 70 do 90 odstotkov okužb pri ženskah in so najpogostejši vzrok obiska pri zdravniku. Zdravljenje najpogosteje zahteva uporabo vaginalet, včasih pa tudi oralno uporabo antibiotikov. Ti resda uničujejo patogene, a obenem tudi normalno vaginalno mikrofloro.
Laktobacili vežejo nekatere patogene in jim tako preprečujejo, da bi se prijeli na celice, jih ubijajo s proizvodnjo antimikrobnih sredstev ter zavirajo njihovo širjenje na druge dele vagine in mehurja. Po koncu terapije je koristno uporabiti vaginalne tablete, ki vsebujejo mlečno kislino, in probiotične bakterije, ki pomagajo obnoviti vaginalno floro, kar tudi zmanjša možnost vnovične okužbe.
Želodec
Helicobacter pylori je bakterija, ki jo povezujejo z razvojem gastritisa ter razjede na želodcu in dvanajsterniku ter želodčnim adenokarcinomom. Zdravljenje temelji na kombinaciji dveh antibiotikov ter zaviralcu protonske črpalke. Kljub dosežkom v boju proti tej bakteriji je stopnja prekuženosti s H. pylori v razvitih državah še vedno visoka.
Odpornost bakterije in pojav neželenih učinkov pri jemanju antibiotikov, kot so driska, slabost in bruhanje, so med najpogostejšimi vzroki za neuspeh zdravljenja okužbe. Nekaj študij je pokazalo, da določeni probiotični sevi - Saccharomyces boulardi, Lactobacillus reuteri in Lactobacillus rhamnosus GG - lahko zmanjšajo pojav neželenih učinkov zaradi terapije z antibiotiki ter zvišajo stopnjo eradikacije H. pylori.
Laktozna intoleranca
Laktozna intoleranca je gensko pogojeno stanje, ki onemogoča presnovo laktoze. Pri posameznikih, ki ne prenašajo laktoze, se po zaužitju mleka ali mlečnih izdelkov pojavljajo driska, napetost v trebuhu in napihnjenost. Priporočljivo je uživanje jogurta, ki vsebuje bakterijske kulture S. thermophilus ali L. delbrueckii subspieces bulgaricus, ki izboljšujejo presnovo laktoze.
Pri dojenčkih probiotiki krepijo črevesno floro in pomagajo pri krčih (kolikah). Materino mleko je najboljši probiotik za otroke, toda če mleka ni, lahko dodatek probiotikov k adaptiranemu mleku pozitivno vpliva na imunost dojenčka.
Prehlad in gripa
V raziskavah vpliva probiotikov na pojav gripe in prehlada pri predšolskih otrocih so ugotovili, da vsakodnevno uživanje probiotičnih bakterij seva Lactobacillus acidophilus NCFM ali v kombinaciji L. acidophilus NCFM in Bifidobacterium animalis subsp lactis Bi-07 v zimskem času lahko zmanjša pojav tipičnih simptomov prehlada, kot so zamašen nos, povišana temperatura in kašelj.
Alergije
Črevesna mikroflora vpliva tudi na razvoj alergijskih bolezni zaradi svojega značilnega vpliva na sluznico. Epidemiološki podatki kažejo, da so v črevesni mikroflori atopičnih otrok zastopane vrste družine Clostridium, ki jih v mikrobioti zdravih otrok ni. Prav tako se je pokazalo, da zgodnja kolonizacija gastrointestinalnega trakta s patogenimi bakterijami C. difficile in Staphilococcus aureus povečuje tveganje za pojav alergije pozneje v življenju.
V nasprotju z omenjenimi so v sestavi črevesne mikroflore zdravih otrok bakterije iz družine lactobacillus in bifidobactericum. Zato so domnevali, da dodajanje teh bakterij lahko spremeni črevesno mikrofloro in pomaga lajšati simptome alergijskih stanj, kot so alergija, ki so jo povzročili hrana ali drugi vzroki, atopijski dermatitis, alergijski rinitis ter astma.
Koža
Atopijski dermatitis je pogosta kronična vnetna bolezen kože s stopnjo incidence do 20 odstotkov v razvitih državah. Številne študije so pokazale pomembno klinično izboljšanje atopijskega dermatitisa z uporabo probiotikov. V večini študij, ki so poročale o koristnih učinkih, so matere jemale probiotike med nosečnostjo, po rojstvu pa so jih naprej dajale tudi novorojenčkom. Preventivni učinek probiotikov na ekcem je bil večji pri novorojenčkih z družinsko anamnezo alergijskih bolezni.
Lactobacillus rhamnosus GG (LGG) priporočajo preventivno in za zmanjšanje simptomov atopijskega dermatitisa pri otrocih z visokim tveganjem. Kombinacija probiotikov iz sevov Lactobacillus rhamnosus GG, L. acidophilus La-5 in Bifidobacterium animalis subsp. lactis prenatalno do tri mesece po porodu je v študijah dokazala znižanje incidence atopijskega dermatitisa.
Ustna votlina
Probiotiki so se pokazali koristni tudi v preventivi bolezni v ustni votlini, kot so zobna gniloba, parodontoza in halitoza ali zadah. Študije so pokazale, da L. Rhamnosus GG utegne potencialno zavreti razmnoževanje streptokoknih patogenov, kar bi lahko zmanjšalo incidenco propadanja zob pri otrocih.
Srčno-žilne bolezni
Prehranski izdelki s probiotiki lahko sodelujejo pri preventivi srčno-žilnih bolezni, saj nižajo raven holesterola v serumu. Lactobacillus acidophilus znižuje raven holesterola v krvi z razgradnjo holesterola in dekonjugacijo žolčnih soli.
Staša Petkovič, mag. farm.
Vir: www.viva.si
Komentarji (0)
www.pozitivke.net
