Ste vedeli, da smo si ljudje kljub navideznim razlikam zelo podobni in da si delimo 99,9 odstotka genoma vseh celic? Toda naši mikrobiomi se ujemajo v veliko manjši meri. V resnici si z drugimi ljudmi delimo zgolj petino mikrobioma. Vsak mikrobiom je kot prstni odtis - enkraten in neponovljiv.

Kot lahko preberete v prispevku Ljubezen gre v resnici (tudi) skozi želodec, mikrobiom tudi v veliki meri vpliva na to, kako mislimo, čutimo in doživljamo svet okrog sebe. To so samo nekatera od nadvse zanimivih dejstev, ki jih je na konferenci o skrivnostih prebave predstavila Urška Gajšek, dr. med., spec. splošne in abdominalne kirurgije in klinične prehrane.

Kot je razložila dr. Gajšek, je črevesna mikrobiota veliko več, saj je namreč »ekosistem vseh organizmov, ki živijo v prebavilih. Natančneje, v želodcu, dvanajstniku ter tankem in debelem črevesu. Sestavljajo jo bakterije, arheje in evkarionti. Njena skupna masa pri odraslem človeku znaša od enega do dveh kilogramov. Genom vseh teh mikroorganizmov, ki živijo v nas, sestavlja 150-krat več genov kot genom vseh človeških celic skupaj. Naša črevesna mikrobiota je sposobna čudežev, brez katerih ne bi preživeli.

Za nas presnavlja sicer neprebavljive dele hranil, kot so kompleksne vlaknine in sladkorji, ter sintetizira vitamine (vitamina K in B12, folna kislina), osnovne aminokisline in kratkoverižne maščobne kisline (acetat, butirat, propionat, ki vplivajo na imunski sistem, preprečujejo raka in imajo protivnetno delovanje). Poleg tega mikrobiota izloča mucin, s čimer pomaga ohranjati zdravo črevesno sluznico, obenem pa skrbi za pravšnji volumen blata in redno odvajanje.

Kaj se zgodi, če ta zapleteni in očem nevidni svet poškodujemo?
»Ko gre za zdravila, ki vplivajo na sestavo mikrobiote, je najbolj raziskan učinek antibiotikov. Ti poleg škodljivih bakterij uničijo še celotno paleto tako imenovanih zdravih bakterij. Širši ko je spekter delovanja kakega antibiotika (vpliv na več različnih vrst bakterij), več zdravih sevov uniči. Preživijo samo bakterije, odporne na njegovo delovanje. Mikrobiota postane manj raznolika, poruši se ravnovesje (simbioza) med telesu koristnimi in škodljivimi mikrobi.

Nastopi neravnovesje (disbioza), ki se lahko kratkoročno kaže v obliki prebavnih težav, pozneje pa z večjo verjetnostjo za nastanek različnih bolezni. Pri otrocih ima disbioza večji dolgoročni vpliv kot pri odraslih. Disbioza lahko nastopi zaradi izgube raznolikosti črevesnih organizmov, pretiranega razraščanja škodljivih mikrobov ali pa uveljavitve zajedavskih. Pride lahko do spremembe v sestavi in funkciji črevesne mikrobiote, ki negativno vpliva na zdravje.«

Disbioza oziroma neravnovesje med koristnimi in škodljivimi mikrobi spremlja alergije, debelost, sladkorno bolezen tipa 1 (postopno uničenje ß-celic trebušne slinavke) in tipa 2 (sistemsko vnetje), celiakijo, depresijo, avtizem, parkinsonovo bolezen, kronično vnetno črevesno bolezen, kronično zaprtje, drisko, srčno-žilne in avtoimunske bolezni, raka želodca ter raka debelega črevesa in danke.

Pomen črevesne mikrobiote
Črevesna mikrobiota igra pomembno vlogo v našem življenju. Za njen temeljni razvoj in zasnovo je najpomembnejše obdobje do tretjega leta starosti. Novejše raziskave kažejo, da se razvoj stalne črevesne mikrobiote nadaljuje tudi med adolescenco. Z različnimi vplivi poskušamo doseči njeno najbolj optimalno zgradbo in delovanje.

Pozitivne učinke na sestavo mikrobiote je mogoče doseči:

- z redno telesno dejavnostjo,

- z urejenim cirkadianim ritmom (kakovost spanja),

- z izogibanjem dolgotrajni uporabi antibiotikov,

- s primerno mentalno higieno (sposobnost obvladovanja vsakodnevnega stresa: meditacija, sprostitvene tehnike, preživljanje časa v naravi, kakovostni osebni odnosi …),

- z urejenimi in zdravimi prehranjevalnimi navadami,

- z uživanjem raznovrstne hrane, ki vsebuje dovolj vlaknin (zelenjava, sadje, stročnice, polnozrnate žitarice).

Trajni učinki na mikrobiom
Čeprav je dandanes težko najti človeka, ki ne bi užival antibiotikov, konzervansov in drugih snovi, ki škodujejo mikrobiomu, nas dr. Gajšek potolaži: z zdravo, pestro in nepredelano prehrano, ki obsega dovolj sveže zelenjave, sadja, stročnic in polnozrnatih žitaric, lahko že v dnevu ali dveh spremenimo strukturo mikrobiote. Seveda je treba za trajne učinke zdrave prehranjevalne navade ohranjati dolgoročno.

Vir: www.zazdravje.net