Svetovni voditelji se bodo sestali v Parizu, kjer se od njih pričakuje, da se bodo dogovorili o novem globalnem podnebnem sporazumu. Voditelji so pod pritiskom, da zagotovijo, da bo sporazum izpolnil zahteve znanosti in zmanjšal emisije toplogrednih plinov dovolj, da bi globalno segrevanje ostalo pod 1,5 °C. Znanstveniki se strinjajo, da je to zgornja meja za preživetje številnih skupnosti in ekosistemov, zlasti koralnih grebenov, arktičnega morskega ledu in pacifiških otokov.

Nujnost sklenitev ambicioznega sporazuma je izpostavila zadnja novica, da se je globalna temperatura zvišala za 1 °C v primerjavi z predindustrijsko ravnjo, kar je potrdilo napovedi znanstvenikov, da bo leto 2015 najtoplejše leto v zgodovini merjenja.

29. novembra, dan pred začetkom srečanja svetovnih voditeljev na podnebnem vrhu v Parizu, se bomo ljudje v tisočih mestih po celem svetu ponovno zbrali, da bi izrazili zahtevo po svetu, kakršnega si želimo. Državljani, združeni za svet, ki ga poganja 100% čista in varna energija, kjer dobra delovna mesta koristijo ljudem in planetu. Za svet, zaščiten pred uničujočimi podnebnimi spremembami, kjer ima vsakdo pravico do hrane, vode, čistega zraka in zdravega življenja. Za prihodnost nas, naših otrok in vnukov.

Žal so največji predvideni shod v Parizu zaradi zadnjih dogodkov morali odpovedati, a shodi državljanov bodo zaznamovali tisoče drugih mest po vsem svetu. 29. november bo tako največji dan akcije v zgodovini boja proti umazani energiji, ki duši naše skupnosti.

"Kako hitro je zdaj? // How soon is now?" (The Smiths)

Zdaj bi namreč moralo biti zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov ter spodbujanje prehoda na čistejšo, varnejšo in dostopnejšo energijo za vse ena izmed glavnih prioritet vseh svetovnih vlad. A žalostna realnost kaže, da temu ni tako. Soglasno opozarjanje znanstvenikov očitno ni dovolj, da bi sprožilo takojšnje ukrepanje - zato je odgovornost na nas, državljanih, da stopimo skupaj in odločno zahtevamo spremembe.

Ena od priložnosti bo že naslednjo nedeljo, dan pred začetkom srečanja svetovnih voditeljev na podnebnem vrhu v Parizu, ko se bomo ljudje v tisočih mestih po celem svetu zbrali, da bi zahtevali odločno politično ukrepanje za reševanje problema podnebnih sprememb.

V treh letih se je bistveno zmanjšal razkorak med dejanskim in deklarativnim ravnanjem z energijo v gospodinjstvih. Še vedno pa je zabeležen velik razkorak med okoljsko osveščenostjo in ravnanjem z energijo. Energetsko neučinkovitih stavb je manj kot pred tremi leti. Glede na debelino fasade pa je več kot polovica stavb še vedno neučinkovitih. V gospodinjstvih so še vedno veliki potenciali za zmanjšanje porabe energije.

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije REUS že od leta 2009 omogoča celovit vpogled v dejansko stanje, odnos in ravnanje z energijo ter stopnjo osveščenosti in pripravljenost na investiranje v ukrepe zmanjšanja porabe in v obnovljive vire energije. V letu 2015 je bil izveden peti val raziskave med gospodinjstvi. Anketiranih je bilo 1006 gospodinjstev po vsej Sloveniji.

»Elektromobilnost v Sloveniji ne stoji le na okoljskih izzivih, ampak ima tudi velike makroekonomske učinke,« je na včerajšnjem posvetu, Centra energetskih rešitev (CER) in Energetike.NET, o priložnostih in izzivih elektromobilnosti ter vlogi lokalnih skupnostih pri razvoju le-te izpostavil koordinator sekcije trajnostna mobilnost CER Željko Purgar. Da elektromobilnost dobiva v Sloveniji vse več priložnosti za ustrezen razvoj kaže tudi vse močnejša povezanost prav znotraj omenjene sekcije, kjer so se združili tako razvojne institucije kot dobavitelji vozil in infrastrukture. Kot pravijo, so ustvarili celotno vrednostno verigo na področju elektromobilnosti.

»Sekciji trajnostna mobilnost se je pridružil tudi avtomobilski grozd, ki ustvari 10 % slovenskega BDP, na drugi strani pa je med ustanovnimi člani tudi Petrol in posledično ugotavljamo, da smo močna sekcija, ki pokriva 20 % BDP v Sloveniji,« je na včerajšnjem dogodku na sejmu Narava in zdravje na Gospodarskem razstavišču dejal Željko Purgar. Kot pravi, se zavedajo okoljskih izzivov trajnostne mobilnosti, med katerimi je poleg javnega potniškega prometa in aktivnega prometa (kolesarjenje, pešačenje) najbolj prepoznana električna mobilnost. Ta je prepoznana kot najbolj obetavna, saj Sloveniji in širše zagotavlja promet brez izpustov in hrupa, so prepričani v CER-ovi sekciji. 

REZULTATI FITNES CHECK PREGLEDA DIREKTIV ZA VARSTVO NARAVE

Brez implementacije direktiv o pticah in habitatih lahko izgubljamo biotsko raznovrstnosti, kar nas lahko stane od 2 do 3 milijarde evrov na leto

Evropska komisija je objavila prve rezultate analize EU direktiv o pticah in habitatih, ki je pokazala, da so najmočnejši evropski predpisi za varstvo okolja pravo orodje za zaščito evropske edinstvene narave. WWF pozdravlja rezultate analize kot dodatno potrditev, da so direktive učinkovite in da potrebujemo močnejšo politično voljo za njihovo boljše izvajanje in izboljšanje politik EU, ki gredo na škodo okolja.

Krožno gospodarstvo je strateška usmeritev Slovenije, ključno pa je aktivno in partnersko sodelovanje vseh, sporočajo udeleženci in organizatorji Konference o krožnem gospodarstvu, ki je danes v organizaciji Društva Ekologi brez meja, Ministrstva za okolje in prostor ter Službe Vlade RS za razvoj evropsko kohezijsko politiko potekala na Brdu pri Kranju.

Na razprodani konferenci so predstavniki najboljših aktualnih primerov prakse iz Slovenije in Evrope pojasnili, kaj je krožno gospodarstvo. Krožno gospodarstvo je nov model, ki je nastal kot odziv na pritisk rastočega gospodarstva in potrošnje preko vseh meja. Usmerja se v preoblikovanje izdelkov in storitev, kroženje materialov, ponovno uporabo, popravila in recikliranje; temelji na uporabi energije iz obnovljivih virov, opušča nevarne kemikalije in znižuje porabo surovin.

Polnilnice bodo postavljene približno vsakih 50 kilometrov
V sklopu projekta Zeleni koridorji so na počivališčih Tepanje in Lopata na štajerski avtocesti slovesno odprli prvi hitri električni polnilnici za električna vozila. Do konca leta načrtujejo postavitev 26 polnilnic.

Gre za projekt ministrstva za infrastrukturo in sistemskega operaterja za distribucijo električnega omrežja (SODO), ki je sofinanciran iz evropskih sredstev, lotili pa so se ga v sodelovanju z Darsom, Petrolom in družbo OMV. Projekt je del srednjeevropskih Zelenih koridorjev. Tako bo na Slovaškem, v Avstriji, Nemčiji, Sloveniji in na Hrvaškem postavljenih 115 hitrih polnilnic za električna vozila, na katerih po zagotovljena interoperabilnost in omogočen sistem gostovanja (roaminga), je pojasnil direktor SODO-a Matjaž Vodušek.

Danes, leta 2035, so oblačila, gradbeni materiali, pohištvo, živila in zdravila na osnovi konoplje nekaj samoumevnega, še pred poldrugim desetletjem pa so se pridelovalci srečevali z ovirami, predsodki in nezaupanjem okolja. 

Potrebovali so kar nekaj vztrajnosti, da so tudi ra­ziskovalni inštituti prepoznali potenciale in koristi novih materialov ter z različnimi patenti na tem področju pospešili razvoj panoge, ki je zdaj ena od strateško pomembnih slovenskih panog, ki jo odlikujejo prepoznavni izvozni izdelki. Hkrati se jim lahko zahvalimo, da so prav po zaslugi vztrajnosti entuziastov izpred dvajsetih let naša tla zdaj veliko bolj zdrava kot v časih, ko so po slovenskih njivah rasla le žita in koruza.

Na Hrvaškem so opozorili, da je bodeča žica, ki so jo madžarske oblasti postavile ob meji s Hrvaško in Srbijo za zaustavitev begunskega vala, odgovorna za smrt številih živali.

Kot so povedali, je žica na številnih poteh, ki jih v svojem naravnem okolju uporabljajo črede jelenjadi in vrsta drugih živali. Potem ko so na tragično usodo divjadi opozorili uporabniki Facebooka iz Madžarske in Hrvaške, so fotografije poginulih živali v mlakah krvi ob madžarski žici objavili tudi nekateri hrvaški mediji.

Pojasnili so, da je območje med Hrvaško, Srbijo in Madžarsko bogato s številnimi živalskimi vrstami, ki so vajene nemotenega gibanja.

Na fakulteti za gradbeništvo so predstavili projekt LIFE Ljubljanica povezuje, ki se je končal po skoraj štirih letih. Vodja projekta Mitja Brilly je pojasnil, da so z več ukrepi poskušali izboljšati življenjski prostor za ribe.

"Uredili oziroma izboljšali smo prehodnost ribje steze na Fužinah in na Ambroževem trgu, vgradili smo novo opremo za dvig na polovici zapornic pri Ambroževem trgu. Poleg tega smo uredili prag pri Zalogu, se pravi, smo dvignili raven vode v mrtvici in tako povečali življenjski prostor za ribe," je Brilly naštel dejavnosti v sklopu projekta.

Izraz, ki je nastal v drugem desetletju 21. stoletja, je zdaj tudi sestavni del slovenskega besedišča, izraža pa nevarnost, ki jo prinaša pasivizacija družbe. 

Nastal je, ko se je utrdilo spoznanje o posledicah projekta TEŠ 6, ki je po zaslugi pasivnosti politike in širše javnosti ena od najbolj zgrešenih naložb v tem stoletju. 
Čeprav TEŠ 6 že leta ne obratuje več in so ga že dolgo tega zamenjale čistejše tehnologije pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov, je še naprej simbol časa napačnih odločitev; posledice teh odločitev še vedno odplačujemo, bremenile pa bodo tudi naslednjo generacijo.

Na Kredarici, kjer neprekinjeno izvajajo meteorološke meritve že več kot 60 let, so slovesno odprli prenovljeno meteorološko postajo. V meteorološki postaji, ki na Kredarici leži na nadmorski višini 2514 metrov, opazovanja sistematično in neprekinjeno opravljajo od avgusta 1954. Direktor Urada za meteorologijo na Agenciji RS za okolje Klemen Bergant je 60 let meritev na Kredarici označil za pomemben mejnik za slovensko meteorologijo. Na splošno so meteorološka opazovanja in meritve na Kredarici po njegovih besedah pomemben del meteorološke dejavnosti v Sloveniji z dveh vidikov.

Na eni strani s pomočjo podatkov in meritev, ki jih na Kredarici opravljajo tako poleti kot pozimi, stalno obveščajo javnost in gornike o razmerah v visokogorju in na ta način prispevajo k večji varnosti. Po drugi strani meritve skozi 60 let pomenijo tudi veliko zakladnico pri proučevanju podnebnih sprememb, je poudaril Bergant. Gre namreč za spremljanje podnebja zunaj urbanega okolja, saj je vpliv podnebnih sprememb v visokogorju še posebej izrazit.

Proizvodnja in poraba hrane ter trajnostna mesta ponujajo največje možnosti za trajnostno gospodarjenje z viri

Nobena država v Sredozemlju ne izpolnjuje dva ključna minimalna pogoja za globalni trajnostni razvoj: da živi v okvirih naravnih virov našega planeta in da zagotavlja blaginjo svojih državljanov, je ugotovila nova študija mednarodnega think-tanka Global Footprint Network (GFN).

GFN spremlja potrebe človeštva po obnovljivih virih in okoljskih storitvah (ekološki odtis) v primerjavi s sposobnostjo planeta, da zagotovi naravne vire (biocapacity). Indeks človekovega razvoja (HDI) Združenih narodov spremlja življenski standard v različnih državah.

Težko si je predstavljati, kaj si mislijo vodilni pri ustaljenih podjetjih, kot sta BMW in Mercedes. Zanimanje strokovne javnosti za vozila podjetja Tesla je neprimerljivo višje od tistega, ko nemške premijske blagovne znamke predstavljajo svoje konjičke. Ne nazadnje se o novem vozilu SUV podjetja Tesla, Modelu X, piše tudi na spletnih straneh, ki pokrivajo tehnologijo.

Razlogov za to je več. Med prvimi je bil predstavljen izpopolnjeni prezračevalni sistem. Zaradi boljšega sistema se količina bakterij, ki lahko prodre v vozilo, zmanjša za 300-krat, količina virusov za 800-krat in količina alergenov za 500-krat. Pri Tesli pa niso ponudili le boljše zaščite pred slabim ozračjem, ampak tudi alternativo v primeru napadov z biološkimi orožji.

Dolgoročen razvoj jedrske energetike v Sloveniji lahko zagotovi zanesljivo oskrbo, konkurenčnost in okoljsko sprejemljivost, se strinjajo predstavniki slovenske jedrske stroke. Predsednik Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije Marko Čepin je pred začetkom mednarodne konference Jedrska energija za novo Evropo 2015 na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril, da se jedrski strokovnjaki zavzemajo za čisto okolje in varno pridobivanje električne energije po konkurenčnih cenah.

"Zato pozdravljamo predlog usmeritve za pripravo energetskega koncepta Slovenije, da bomo v 20 letih zmanjšali izpuste toplogrednih plinov, izboljšali energetsko učinkovitost in povečali delež obnovljivih virov v končni rabi električne energije," je povedal Čepin.

Prejšnjič smo govorili o tem, da je naš planet v zelo kritičnem stanju z vidika ekologije, gospodarstva predvsem pa z vidika moralnih vrednot. Informacije, ki jih dobivamo preko občil v veliki meri tega ne razkrivajo, zato se moramo začeti učiti uporabljati svojo intuicijo in se spraševati o resničnosti vsega. To pomeni, da v poplavi informacij izločimo tiste, ki ne rezonirajo z nami.

Velikokrat slišimo, da naš planet prehaja v drugo dimenzijo. Po nekaterih podatkih naj bi prehajali iz tretje v peto dimenzijo; v četrti pa že smo. Kaj naj bi to pomenilo? To pomeni, da se naše vibracijsko polje spreminja oziroma se spreminja naša zavest. Zaradi tega smo že in še bomo v bližnji prihodnosti veliko bolj občutljivi na energije okoli nas.

Na začetku 21. stoletja je bila Slovenija nosilka rekorda po površini prodajnih površin na prebivalca. Celo najmanjša mesta so imela po več nakupovalnih središč, v pičlih dvajsetih letih pa smo zaradi njih pozidali najboljše obdelovalne površine.

Čeprav je ponudba daleč presegala dejanske potrebe, so trgovci vztrajali v želji, da bi nasprotnik odnehal prvi, zaradi česar so bili številni izdelki v Sloveniji precej dražji kot v sosednih državah, plačilna nedisciplina trgovcev pa je vse bolj ogrožala dobavitelje. 

Štirje mladi zanesenjaki iz domačega podjetja ECOmp se zavedajo in sprejemajo tehnološki napredek, a jim vseeno ni vseeno za okolje. Z leseno računalniško periferijo širijo okoljsko ozaveščenost in nudijo kakovostne izdelke, s katerimi lahko skupaj prispevamo k zmanjševanju onesnaževanja planeta, ki je samo eden.

Plastika namreč predstavlja največjega onesnaževalca, njihovi izdelki pa so naravni in "obnovljivi", saj se bambus, glavna sestavina, goji načrtno (pri čemer tudi čisti zrak), raste pa hitreje kot katera koli druga drevesa. Uporabljamo reciklirano darilno embalažo ter embalažo z oznako FSC, kar pomeni, da je za vsako posekano drevo namenjeno embalaži, posejano novo.

Norveška bo plačala še zadnjih sto milijonov dolarjev Braziliji in s tem celotno vsoto izplačil zaokrožila na milijardo dolarjev, s čimer želi nagraditi upad krčenja pragozda v porečju Amazonke.

Braziliji je uspelo več kot preseči cilj ohranjanja amazonskega pragozda, saj je stopnjo krčenja gozdnih površin zmanjšala za 75 odstotkov. S tem je tudi izpolnila pogoje dogovora za obdobje med letoma 2008 in 2015, ki je bil namenjen ohranjevanju tropskega gozda in zmanjševanju negativnih posledic za podnebne spremembe.

Polovica članic Evropske unije se je že odločila za geografsko izključitev svojega ozemlja iz pridelave gensko spremenjenih rastlin (GSR), s čimer so zadali velik udarec biotehnološki industriji.

Do zdaj je 14 držav članic Bruslju sporočilo, da bodo agrikulturnim multinacionalkam, ki vključujejo Monsanto, Dow, Syngenta in Pioneer, vložile zahtevo za geografsko izključitev. Prošnji Latvije in Grčije sta bili že sprejeti, če se ta vzorec razširi, pa bosta približno dve tretjini prebivalstva Unije - in njenih obdelovalnih površin - brez gensko spremenjenih rastlin.

Vladni odbor za gospodarstvo je sprejel zahtevo za geografsko izključitev celotnega ozemlja Slovenije iz pridelave osmih gensko spremenjenih organizmov (GSO), kar omogoča nedavno sprejeti zakon o prepovedi njihove pridelave v Sloveniji.

DZ je sredi septembra sprejel zakon o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin, ki omogoča dve vrsti zaščite, tako geografsko izključitev Slovenije iz dovoljenja za pridelavo gensko spremenjenih rastlin, ki jih odobrijo na evropski ravni, kot prepoved njihove pridelave.

Čeprav verski fundamentalisti trmasto verjamejo, da je Zemlja stara nekaj tisoč let, v to pa skušajo prepričati še druge ljudi, kar dokazuje število naivnih in vraževernih ljudi na tem svetu, se je pred 254 milijoni let na našem planetu dogajalo nekaj katastrofalnega. Takratno množično izumrtje vsega živega pomeni, da je izginilo z obličja Zemlje približno 96 % vseh morskih prebivalcev in več kot 70 % navadnih prebivalcev, ki so naseljevali kopno.

Do izumrtja je prišlo v manj kot 100 tisoč letih, kar je, geološko gledano, skoraj v trenutku. In kako se je takrat vse skupaj začelo? Najprej je bilo tam veliko, zelo veliko – ogljikovega dioksida. Zlasti v oceanih. Temperatura oceanov je kajpak naraščala in naraščala, oceani pa so bili tudi vse bolj kisli. Zveni znano, kajne? Pa pravijo ljudje, da radikalne spremembe niso možne in da sveta ni mogoče spremeniti! Res je, da se svet lahko spremeni v trenutku.