Sodba obsodbe Evropskega sodišča za odlagališče Porto San Rocco v Miljah, je pomembna prelomnica za nerešena vprašanja onesnaževanja okolja v Trstu. In tudi uspešen zaključek tožbe za zaščito okolja in javnega zdravja, ki seje začel pred mnogimi leti z par osebami, ki so se začeli boriti proti večini.
Zgodovina tega odlagališča odlično predstavlja boj proti ilegalnemu sistemu brezvladja, ki vlada v Trstu. To je sistem z institucionalno tradicijo in zato ga je težko premagati. Je težje kot v  volilnih deželah mafije.

Dvanajst let je minilo, odkar je bila podana pritožbo glede odlagališča za nevarne odpadke, ki se je bilo pod pokroviteljstvom lokalne samouprave Porto San Rocco, to je tistega dela, ki naj bi postal vodilni eksponat za ves morski turizem na Jadranu. In namesto tega, je postal eden od vrtišč neizčrpnega sistema nenadzorovanega odstranjevanja odpadkov, ki je od vedno delovala v Trstu (vsaj od določbe prihoda Italijanske republike v to deželo) z trdnimi prepletanji med institucijami in organiziranem kriminalu (bi rekli institucionalizirano). Celotna marina Porto San Rocco v Miljah je bila uporabljena zato, da so udobno izginili strupeni odpadki pod zemljo, medtem ko na vrhu tega ogromnega nezakonitega odlagališča, so bile zgrajene hiše, trgovine, privez čolnov, zelene površine.

Italijanske oblasti skušajo izbrisati sledi svojih okoljskih kriminalnih dejanj. Legalizirati želijo smetišča, kamor so šestdeset let odlagali odpadke. Radi bi izbrisali okoljska kriminalna dejanja in, da bi to naredili, uporabljajo svojo javno administracijo, ki s kršitvijo italijanskih in evropskih zakonov želi zanikati okoljsko problematiko Trsta.

Ta del Trsta (območje Furlanije Julijske krajine) je postalo ogromno smetišče Italije. Najbolj “nezaželene” smeti, ki jih je institucionalizirana mafija hotela skriti, so končale na tem mestu, na tem delu jadranske obale.

Skoraj pol milijona ljudi (končno število je dostopno na https://www.naturealert.eu/sl) je v okviru javnega posvetovanja pozvalo Evropsko komisijo, da ohrani evropske zakone za varstvo narave – kar je največje število odgovorov doslej v zgodovini Evropske unije (1). Javno posvetovanje se bo zaključilo v nedeljo 26. julija, ob polnoči.

Največje evropske okoljske organizacije (2), so v maju pričele s kampanjo »Alarm na naravo« (3) kot odgovor na predlog Komisije, da preuči, ali je potrebno spremeniti obstoječo EU zakonodajo za varstvo narave. Kampanja se, namesto za spremembe, zavzema za boljše izvajanje in izvrševanje obstoječih pravil, določenih z Direktivo o pticah in Direktivo o habitatih.

Na voljo je le še dva dni časa, da izrazite svoje mnenje glede javnega posvetovanja Evropske komisije o spremembah evropske okoljske zakonodaje. V vseevropski kampanji »Krik za naravo«, ki so jo 12. maja pričele nevladne organizacije WWF, Friends of the Earth Europe, Evropski okoljski urad (EEB) in BridLife, je svoj glas proti spremembam okoljskih direktiv oddalo že 470.000 ljudi.

Cilj kampanje, ki se bo zaključila 24. julija, je ohraniti zakonodajo, ki varuje naravo v Evropi: Direktivo o habitatih in Direktivo o pticah. Direktivi sta prepoznani kot najmočnejše zakonodajno orodje na svetu na področju zaščite živali, rastlin in habitatov. Zahvaljujoč tej zakonodaji ima Evropa največje svetovno omrežje zavarovanih območij Natura 2000, ki zajema kar petino evropskih kopenskih in 4% morskih področij.

Iz Alpe Adria Green smo 20.07.2015 poslali predsedniku Vlade RS javno pismo z prošnjo za posredovanje na Evropskem sodišču

Pred okoli 17. leti je podjetje Marina Muja pričela z odlaganjem 18.000 ton strupenega industrijskega blata (vsebuje živo srebro, kadmij…) na severni obali Miljskega polotoka, brez kakršnegakoli dovoljenja.

Na poziv naravovarstvenikov je Evropsko sodišče že leta 2007, pa 2008 in lani odredilo odstranitev in naložilo Italiji kazen. Do danes se ni nič premaknilo.

Eden izmed vodilnih svetovnih proizvajalcev pnevmatik Goodyear Tire & Rubber Company (krajše: Goodyear) bo letos pričel z izdelavo prvih pnevmatik za osebna vozila s siliko, ki je pridobljena iz pepela riževih plev. Goodyear je namreč podpisal pogodbo s kitajskim podjetjem Yihai Food and Oil Industry, ki bo dobavljalo okolju prijazen vir silike, omenjene pnevmatike pa bodo proizvedli v kitajski tovarni v kraju Pulandian in na kitajskem trgu tudi pričeli s prodajo. 

Goodyearovi raziskovalci so na podlagi dvoletnih raziskovanj v Centru za inovacije v Akronu ugotovili, da lahko pepel, ki nastane po sežigu riževih plev za proizvodnjo elektrike, uporabijo kot učinkovit in okolju prijazen vir silike za pnevmatike. Slednja je v gumarski industriji visoko cenjena, saj izboljša vozne lastnosti pnevmatike. Pri dodajanju silike v gumeno zmes tekalne plasti ta namreč poveča čvrstost pnevmatike in zmanjša njen kotalni upor, s tem pa omogoča večji izkoristek goriva ter boljši oprijem na mokri podlagi.

V Ruando se bodo po več kot dveh desetletjih znova vrnili levi, ki so iz te vzhodnoafriške države izginili po genocidu konec 90. let prejšnjega stoletja. "Vrnitev levov v Akagero je pomemben mejnik ohranitve vrste tako za park kot za državo," je dejal Peter Fearnhead, direktor organizacije African Parks, ki je zadolžena za upravljanje parka Akagera.

Pet samic in dva samca sta podarila južnoafriška rezervata v pokrajini Kwazulu-Natal, v Ruando pa naj bi z letalom prispeli v ponedeljek. Po dvotedenski karanteni jih bodo izpustili v 112.000 hektarjev velik park ob meji s Tanzanijo.

Podlubniki se hitro širijo, morda najhitreje po 2. svetovni vojni
Problem še večji zaradi žledoloma

Zavod za gozdove poziva vse lastnike gozdov, naj svoja posestva redno pregledujejo in hitro ukrepajo proti širitvi podlubnikov. Ti lahko povzročijo veliko gospodarsko in širšo škodo.

Težave s podlubniki, med katerimi sta v Sloveniji najnevarnejša osmerozobi in šesterozobi smrekov lubadar, so bil po lanskem žledolomu, ki je pustil precej polomljenih iglavcev, sicer pričakovane, vendar pa je njihov razmah zavod za gozdove nekoliko presenetil, je na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil Damjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove. Po njegovih podatkih bi lahko bil razmah največji po 2. svetovni vojni ali pa celo še dlje.

Živali dobesedno kričijo! Določene vrste, ki se pojavljajo v videu objavljenem s strani WWF, BirdLife in Friends of the Earth, so bile posnete medtem ko oddajajo čudne zvoke podobne alarmu. Vsaka žival v videu je trenutno ogrožena in zavarovana z evropskimi zakoni o varstvu narave, ki jih želi Evropska komisija omiliti. V kolikor bodo predpisi omiljeni, bo življenje teh živali znova postalo ogroženo.

V videu se, med številnimi drugimi vrstami, pojavljajo volk iz nemških gozdovih, glavata želva na grški obali ter evropski rjavi medved iz romunskega gozda, ki kričijo nenavadne zvoke. Okoljske nevladne organizacije menijo, da se živali bojijo za svoje življenje in domove.

Samoorganizirana Evropska državljanska pobuda

Več kot 480 organizacij zahteva, da Evropski parlament zaustavi TTIP.

Pred glasovanjem Evropskega parlamenta o resoluciji je Evropsko zavezništvo STOP TTIP na člane parlamenta naslovilo odprto pismo

Evropski parlament bo v sredo ponovno poizkusil sprejeti resolucijo o trgovinskem sporazumu med EU in ZDA. Pred tem izjemno pomembnim glasovanjem je zavezništvo več kot 480-ih organizacij širom Evrope pozvalo evropske poslance, da močan odpor državljanov obravnavajo resno. 2.3 milijona evropejcev je podpisalo samoorganizirano Evropsko državljansko pobudo, ki poziva k zaustavitvi pogajanj o TTIP-u. Vsi evropski poslanci so danes prejeli sledeče pismo, ki so ga podpisale organizacije v njihovih državah.

Zvečer ko vse utihne, ko se prebuja jutro, ko smo visoko v gorah ali ko ležimo na plaži si rečemo, oh kako lepo.

V nas se povrne spomin na nekaj, nekaj tako veličastnega in lepega, a je to le okrnjen spomin na to, kamor bi se nekoč ob resničnem spoznanju in odpravi svojih napak, res radi vrnili vsi.

Kaj pa resnica?

Včeraj je bil mednarodni dan brez plastičnih vrečk. Ekologi brez meja vseskozi opozarjajo na problematiko pretirane uporabe plastičnih vrečk. Slovenci namreč na leto porabimo med 130 in 150 plastičnih vrečk, ki jih običajno ne uporabljamo dlje kot 30 minut. Večina svojo pot konča med mešanimi odpadki, kjer se razkrajajo tudi do 1000 let.

Evropski parlament je aprila sprejel nova pravila na ravni EU za zmanjšanje porabe plastičnih vrečk. Predlagali so dva ukrepa, postopno zmanjševanje uporabe lahkih plastičnih vrečk ali prepoved brezplačnega razdeljevanja teh vrečk.

Cementarna Lafarge Cement kljub pozivom ni dopolnila vloge s predpisanimi vsebinami, kot je projekt načrtovanega posega in poročilo o vplivih na okolje, zato je Arso zavrnil izdajo okoljskega dovoljenja.

V cementarni jim predpisanih dokumentov do izteka 180-dnevnega roka ni uspelo predložiti, saj so, kot je razvidno iz sklepa Agencije RS za okolje (Arso), predložili le poročilo o vplivih na okolje brez označbe, podpisa ali datuma, tudi projekt nameravanega posega je bil pomanjkljiv, saj je bil brez žiga in podpisa odgovorne osebe.

Pozivi k odgovornemu potrošništvu
V Sloveniji pri preprečevanju nastajanja odpadkov in snovni izrabi dosegamo vedno boljše rezultate, a zadnji podatki še vedno kažejo, da v povprečju vsak prebivalec zavrže več kot 10 kg še uporabnih stvari na leto.

Med zavrženimi predmeti se pogosto znajdejo še vedno popolnoma uporabna oblačila, modni dodatki, oprema za dom, pohištvo, posoda, igrače, gospodinjski aparati itd. Te stvari bi lahko nekomu služile še dolga leta, zato komunalna podjetja občanom svetujejo, naj odvečne stvari podarijo bližnjim, prijateljem ali tistim, ki si jih ne morejo kupiti, jih odnesejo v najbližji center ponovne uporabe, izmenjajo ali prodajo.

Nekatere živalske vrste so živi mrtveci
Zemlja je vstopila v novo obdobje izumiranja, ljudje pa naj bi bili med prvimi žrtvami. Živalske vrste izumirajo stokrat hitreje kot običajno. To so izsledki študije treh ameriških univerz Stanford, Princeton in Berkeley.

"Vstopamo v šesto fazo množičnega izumiranja na Zemlji. Zadnje takšno obdobje je nastopilo pred 65 milijoni let, ko so izumrli dinozavri, najverjetneje zato, ker je na Zemljo treščil velik meteor. Če se bo to obdobje nadaljevalo, bo življenje potrebovalo veliko milijonov let, da si bo ponovno opomoglo, verjetno pa bo izumrla tudi človeška vrsta," je dejal glavni raziskovalec Gerardo Ceballos. Tokratno obdobje izumiranja vrst naj bi bilo sicer bolj postopno in počasnejše kot tisto, ki je bilo usodno za dinozavre, a neizogibno.

V Alpe Adria Green smo presenečeni nad dejstvom, da bo zaradi »Slovenske« »ekonomske« očikovitosti, zmanjkalo denarja za podpore OVE in URE, ki ga bodo nadomestili z žepov že tako osiromašenih slovenskih gospodinstev, ki bodo morala z večjimi položnicami za električno energijo podpirati razvoj OVE, večjim porabnikom pa bodo celo subvencionirali porabo.

Po drugi strani pa slovenska politika še vedno podpira gradnjo plinovodov, kot da ne bi vedela, da je zemeljski plin tudi ogljično gorivo in če ga uporabimo v kogeneracijah z nezadostno kontrolo povzroča zaradi formaldehida na izpustih tudi zelo rakotvoren plin. Da je formaldehid rakotvoren, je sedaj zapisano tudi v zakonu, ki je pričel veljati po 15. aprilu letos.

Zadnje poročilo o avtomobilih in izpustih CO2 [1] mednarodne organizacije Transport & Environment razkriva, da je najhitrejši napredek pri zmanjšanju emisij novih vozil v Evropi dosegel Nissan, ki jih je v lanskem letu znižal za 12,1 %. Poročilo, ki je že deseto zapored, sledi letnemu napredku proizvajalcev vozil za zmanjšanje porabe goriva in emisij CO2 iz novih avtomobilov. Ugotavlja, da je bil Nissan najboljši tudi pri učinkovitosti porabe goriva med vožnjo, saj je, od kar so bile v letu 2008 predlagane omejitve CO2, le-te zmanjšal v povprečju za 5,5 % na leto.

Japonski proizvajalci so v 2014 zmanjšali emisije iz 131 g CO2/km na 115 g CO2/km. To je daleč največji napredek, ki ga je katerikoli od večjih proizvajalcev naredil v zadnjih letih in je predvsem posledica izboljšane učinkovitosti pri motorjih z notranjim izgorevanjem. Lanskoletna nadgradnja Qashqai-a, Nissanovega najbolj prodanega modela avtomobila, je prinesla vrsto novih motorjev, ki so bili v povprečju učinkovitejši za 20 g CO2/km, s čimer se je pokazal neizkoriščen potencial tehnologije učinkovitosti porabe goriva.

Greenpeace Slovenija se je pridružil pobudi italijanske okoljevarstvene organizacije Legambiente in skupaj z drugimi organizacijami širše Jadranske regije v manifestu pozval k zaščiti Jadranskega morja pred aktualnimi projekti črpanja nafte, ki smo jim priča v več državah Jadrana, in sicer na Hrvaškem, v Albaniji, Črni Gori, tudi Italiji.

Manifesto #StopSeadrilling - NO OIL je tudi skupna zaveza za prihodnost Jadrana, ki vključuje državljane, organizacije, društva, institucije, ribiče in druge.

Greenpeace pozdravlja zadnje ugotovitve Mednarodne agencije za energijo (IEA) in njen poziv državam k bolj ambicioznim zavezam za znižanje izpustov toplogrednih plinov. V svojem posebnem poročilu "Special report on climate and energy" IEA prepoznava nujno potrebo po hitrem opuščanju premoga in subvencij fosilnim gorivom ter potrebo po povečanju investicij v obnovljive vire energije. 

Slednji imajo po njenem mnenju osrednjo vlogo pri doseganju mednarodno sprejetega cilja, to je ohranjanja dviga temperature na svetovnem nivoju pod 2 stopinjama C. Ta dejanja postavlja IEA v ospredje pri doseganju uspešnega dogovora na podnebnem vrhu v Parizu konec leta. V nasprotnem, se lahko po besedah glavnega ekonomista IEA, poslovimo od sveta kot ga poznamo danes.

Piše: Stephen Leahy v novi številki Karme plus

Navedimo zastrašujoče podatke iz prelomne študije o izpustih ogljika: Z letom 2018 v svetu ne smemo več izdelovati novih avtomobilov, graditi novih domov, šol, tovarn ali elektrarn, nikoli več, razen če bo šlo za nadomestitev starih ali za ogljično nevtralne. V nasprotnem primeru bodo izpusti toplogrednih plinov povzročili globalno segrevanje, ki bo preseglo dvig povprečne globalne temperature za več kot 2 stopinji Celzija, kar pa bo ogrozilo preživetje številnih ljudi, ki danes živijo na planetu.

Vsak podnebni strokovnjak vam lahko pove, da imamo majhen proračun za ogljik – gre za količino ogljika, ki ga še lahko spustimo v ozračje, preden se bo globalno podnebje preveč segrelo. Že zdaj je povprečna globalna temperatura v primerjavi s predindustrijsko dobo višja za 0,85 stopinje Celzija, ta razlika pa vsako leto še narašča.

Evropske potrošniške organizacije skupaj z okoljevarstvenimi vse bolj zaskrbljeno spremljajo dogajanja na področju meritev porabe goriva. Zadnji podatki iz različnih virov namreč kažejo, da se je razlika med uradno izmerjeno in realno porabo goriva v povprečju dvignila že na več kot 30 %, medtem ko je bila še deset let nazaj le okoli 5 %.

Meritve porabe goriva po sedanjem standardu (NEDC – New European Driving Cycle) so tudi osnova za izračun izpustov ogljikovega dioksida in posledično odmero »okoljskega« davka v številnih evropskih državah, tudi v Sloveniji. Na tej osnovi je Evropska komisija tudi določila najvišje dovoljene povprečne vrednosti izpustov do leta 2021, ki pri posameznih avtomobilskih tovarnah ne smejo preseči 95 g/km ogljikovega dioksida.

Kmečka ekološka tržnica v Mariboru, ki poteka vsak petek med 9.00 in 12.00 uro na Glavnem trgu v Mariboru, je bila ustanovljena 26. maja 2000 v okviru projekta mesta Maribor Alpsko mesto leta. Letos praznuje 15 let, vodi pa jo Združenje za ekološko kmetovanje SV Slovenije (ZEKSVS), ki želi ob tej priložnosti stopiti z ekološko tržnico naprej, se približati potrošniku.

Ob obletnici so v skupini EKO podeželje in ZEKSVS pripravili praznovanje prvi konec tedna v juniju, in sicer 5. junija 2015 na stalni lokaciji ekološke tržnice, na Glavnem trgu, ter v soboto, 6. junija 2015 na zgornji ploščadi glavne tržnice na Lentu. V okviru dogodka je potekala tudi okrogla miza »Kmečka ekološka tržnica – nekoč, danes, jutri«, na kateri so se zbrali tako pobudniki, ustanovitelji in podporniki Kmečke ekološke tržnice kot tudi predstavniki stroke.

Ekologi brez meja nadaljujemo z akcijo. Kot bi rekle naše babice: “da se nam kri ne ustavi!” Tokrat smo v Mariboru, Slovenski Bistrici in Piranu v sodelovanju z mariborsko Zvezo prijateljev mladine, bistriško Ropotarnico, Okoljem Piran in piransko občino izvedli serijo delavnic. Udeležilo se jih je šestdeset predstavnikov lokalnih skupnosti, ravnateljic in vodij šolske prehrane, kuharjev in kuharic, državljanov, aktivistov in podjetnikov. Povsod so nas veselo sprejeli in tudi medijev ni manjkalo - poziv za akcijo se tako nezadržno širi.

Na delavnicah smo predstavili osnovne številke o količinah zavržene hrane - po zadnjih podatkih Statističnega urada smo v letu 2013 proizvedli 149.000 ton zavržene hrane. Pokazali smo razloge za nastajanje zavržene hrane v gospodinjstvu in rezultate naše spletne ankete o našem odnosu do količin. Spregovorili smo o najpomembnejšem: kaj lahko storimo, da preprečimo in zmanjšamo nastajanje zavržene hrane.