Poziv Ministrstvu za infrastrukturo: Zaščitite Muro pred gradnjo elektrarn!

Nova slovenska vlada je v koalicijsko pogodbo zapisala: „Zaščitili bomo reko Muro, pri čemer hidroelektrarn na tej reki ne bomo gradili.”

S tem je jasno sporočila, da je treba prekiniti vse postopke za gradnjo elektrarn na Muri, kar nevladne organizacije in posamezniki, združeni  v kampanji Rešimo Muro!, pozdravljamo, vlado pa pozivamo, da v skladu z zapisom v koalicijski pogodbi Ministrstvo za infrastrukturo v Resoluciji o energetskem konceptu Slovenije zapiše našo zahtevo, da reka Mura ni predmet energetske izrabe in s tem izpolni svojo zavezo, zapisano v koalicijski pogodbi.

V slabih dveh urah nastane v Veliki Britaniji toliko odpadkov, da bi z njimi lahko napolnili celotno stavbo Royal Albert Hall. Douglas McMaster, ki je kot kuharski šef 12 let delal v prestižnih restavracijah po svetu se je zato odločil, da bo v Brightonu odprl Silo, posebno restavracijo brez odpadkov. Ideja je preprosta: servirati le lokalno pridelano sezonsko hrano in ničesar vreči stran.

McMaster pravi, da je dokaj preprosto opraviti s 95 odstotki odpadkov. Ključno je, da sestavine pridobiva neposredno pri lokalnih pridelovalcih, ki uporabljajo prave načine pridelave. Za dostavo uporablja zgolj transportno embalažo za večkratno uporabo in nobenega pakiranja. Uporablja lokalno pridelane pridelke in meso, ki jih kupuje neposredno od pridelovalcev.

Od začetka leta smo s skupnimi močmi pregledali 2670 divjih odlagališč in prijav smetenja, hkrati pa odkrili 150 novih. Da rek "daleč od oči, daleč od srca" še vedno velja, kaže podatek, da je stanje najslabše v skritih kotičkih gozdov - tam je namreč ostalo največ odpadkov odkar je bilo nazadnje preverjeno stanje. 

Več kot 900 lokacij se je izkazalo v celoti saniranih, med novimi prijavami pa prevladujejo prijave manjših količin komunalnih in gradbenih odpadkov. V tem času smo dosegli tudi žalostni višinski rekord, saj je prostovoljka odkrila staro divje odlagališče tik pod Triglavom!

Zakaj je pomembno, da odpadke oddajamo ločeno in ne vržemo vsega med mešane komunalne odpadke?
Poleg tega, da je izjemnega pomena, da kar se da recikliramo in tako ponovno uporabimo, predstavlja napačno odlaganje možno nevarnost za okolje in zdravje ljudi. Odpadna električna in elektronska oprema  lahko vsebuje vrsto nevarnih snovi, ki ob napačnem ravnanju predstavljajo tveganje za naše zdravje!

Ste vedeli, da stari katodni monitorji in TV zasloni vsebujejo svinec? LCD zasloni in namizni računalniki pa za osvetlitev zaslonov  uporabljajo živo srebro? Hladilno - zamrzovalni aparati vsebujejo nevarne pline, ki ob napačnem rokovanju lahko ogrozijo vaše zdravje in prehajajo v okolje. Zato vestno ločujmo odpadke in pomagajmo ohraniti naše okolje in zdravje!

Konec poletja je zaznamovan z menjavanjem ministrskih stolčkov in pripravami na novo ‘vladno sezono’, na katero pritiskajo tudi vedno glasnejše težnje po izgradnji sežigalnice z argumentom kopičenja odpadne embalaže na odlagališčih. Poleg ostalih nevladnih organizacij (Greenpeace, Eko krog) smo tudi Ekologi brez meja kot nacionalna Zero Waste organizacija podali svoj pogled na to temo.

“Vsekakor razlog za kopičenje odpadne embalaže ni (zgolj) zapolnjenost kapacitet sežigalnic v tujini. Sistem je luknjast v celoti. Tu bi moral biti fokus razprav, kaj bomo skupaj storili, da bo v prihodnje deloval, da bo slabe embalaže manj, ne pa ad hoc in brez razprav v javnosti zagovarjanje sežiga kot edine rešitve.

15. september 2018 se bo zapisal v svetovno zgodovino kot dan, ko bo na milijone ljudi v 150 državah sveta čistilo svoje kraje, mesta in obale v okviru svetovne čistilne akcije World Cleanup Day 2018. V Sloveniji bo takrat tretjič potekala vseslovenska akcija Očistimo Slovenijo 2018, tokrat pod sloganom “Še zadnjič”.

Ključni cilj tokratne akcije ni samo čiščenje in postavljanje rekordov v udeležbi in količini zbranih odpadkov, ampak še zadnjič množično in združeno povabiti prebivalce Slovenije, da se aktivirajo in dajo prispevek lepšemu in čistejšemu okolju. Hkrati je vsa pozornost usmerjena v to, da s skupnimi močmi v nadaljevanju poskrbimo, da Slovenija ostane čista za vedno preko spodbujanja preprečevanja nastajanja odpadkov in boljšega ravnanja z njimi.

Plastika je eden izmed najhitreje rastočih onesnaževalcev na svetu. Trenutni načini oblikovanja, produkcije in porabe plastike niso niti trajnostno naravnani niti učinkoviti.

Bolj obstojno naravnane alternative sicer že obstajajo - vendar "bioplastika" ni ena izmed njih.

Boj proti onesnaževanju s plastiko se mora začeti pri samem viru onesnaževanja s preprečevanjem nastajanja, premišljenim oblikovanjem in bolj učinkovitim upravljanjem.

Največje Evropsko zaščiteno rečno območje bo kmalu postalo resničnost 
Biosferni rezervat petih držav se je povečal s slovensko Muro

Svetovna organizacija za naravo WWF ima te dni dober razlog za praznovanje. 25 julija je UNESCO v Palembangu v Indoneziji tekom letne konference potrdil 29 tisoč hektarjev dragocene poplavne ravnine ob reki Muri v Sloveniji za Biosferni rezervat.

To je naslednji kos sestavljanke znotraj mednarodnega naravnega paradiža evropske Amazonke za Madžarsko in Hrvaško leta 2012 ter Srbijo leta 2017. Do sedaj je UNESCO zaščitil 850.000 hektarjev naravne in kulturne dediščine ob Muri, Dravi in Donavi. Kmalu bo Biosferni rezervat prečkal peto državno mejo in zrasel na 1 milijon hektarjev: v naslednjem koraku bo avstrijska mejna Mura med Špiljami in Radgono zaokrožila zaščiteno območje.

Od srede naprej živimo na kredo!
V sredo, 1. avgusta bo svet vstopil v ekološki dolg, objavila organizacija Global Footprint Network (GFN). Dan ekološkega dolga je dan v koledarskem letu, ko človeštvo za preživetje porabi več naravnih virov, kot so jih ekosistemi sposobni obnoviti v enem letu.

Odkar potekajo meritve, se ta dan vse bolj približuje začetku letu. Leta 1997 smo v ekološki dolg kot globalna družba vstopili proti koncu septembra, letos pa že 1. avgusta, kar dokazuje močan vpliv človekovih dejavnosti na naravo in njene dobrine. Po poročanju GFN bi za trenutne potrebe človeštva po naravnih virih potrebovali 1,7 planeta. Če pa bi vsi Zemljani imeli tako veliko potrebo po naravnih virih kot Slovenci, pa bi potrebovali kar 2,75 planeta!

Najdražji je tisti odpadek, ki ga najdemo v gozdu. “Ali so divja odlagališča še vedno problem?”, ki so ga Ekologi brez meja pripravili v sklopu priprav na akcijo Očistimo Slovenijo 2018, so bila v ospredju divja odlagališča. V Sloveniji imamo po trenutnih podatkih okoli 10.000 divjih odlagališč.

V povprečju se moramo od slovenskih šol do prvega divjega odlagališča sprehoditi le 400 metrov. Med razlogi, zakaj prihaja do divjega odlaganja odpadkov so finančni prihranki, neučinkovit nadzor, premajhna informiranost in ozaveščenost ter pomanjkanje sodelovanja med organi in zainteresirano javnostjo.

Ne zamudite naših zadnjih aktivnosti.
Na strokovnem posvetu “Ali so divja odlagališča še vedno problem?”, ki smo ga Ekologi brez meja pripravili v sklopu priprav na akcijo Očistimo Slovenijo 2018, so bila v ospredju divja odlagališča, kot ena izmed oblik okoljskega kriminala. V Sloveniji imamo po trenutnih podatkih okoli 10.000 divjih odlagališč.

V povprečju se moramo od slovenskih šol do prvega divjega odlagališča sprehoditi le 400 metrov. Med razlogi, zakaj prihaja do divjega odlaganja odpadkov so finančni prihranki, neučinkovit nadzor, premajhna informiranost in ozaveščenost ter pomanjkanje sodelovanja med organi in zainteresirano javnostjo.

Povejo nam brez besed - to, kar je treba zdaj dojeti
Piše: Majda Ortan, Majdin Blog - Bilka in bardske strune

V tem svojem članku sem omenila, da je čas za odkritost.

Glede prenamnoženih rdečih polžev in njihovega sporočila vsem nam.

Vsi najbrž poznamo velike vrtne polže. Svojo polžjo hiško nosijo s sabo in kadarkoli se lahko vanjo umaknejo, zatečejo, skrijejo. To je dovršena hiška, ki jo izloči polževa noga. To se zgodi še preden se mladi požki izvalijo iz jajčec. Ta svoj dom torej prinesejo na svet s seboj. Hiška raste skupaj s polžem in doseže cca 4 cm v višino in prav toliko v širino. Apnenčasta struktura ima desno-sučno spiralno obliko v razmerju Zlatega reza.

Kako se globalni podnebni dogovor pretoči v nacionalne in lokalne politike - politično in zakonodajno ozadje zaustavitve nevarnih podnebnih sprememb

Sprejetje Pariškega podnebnega sporazuma decembra 2015 je bila pomembna zmaga mednarodne diplomacije. Za dosego njegovega cilja - zadržati dvig globalne temperature občutno pod 2 °C in po možnosti pod 1,5 °C glede na predindustrijsko obdobje - pa je potrebna še veliko večja politična volja in vzpostavitev učinkovitih spodbud vsem družbenim deležnikom za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.

Umanotera je v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, ki se je v preteklih letih osredotočal na predstavitve dobrih praks, pripravila opis političnega in zakonodajnega ozadja preprečevanja podnebnih sprememb.

Najnižja izmerjena temperatura na Zemlji
Raziskovalci z univerze Kolorado so na Antarktiki izmerili najnižjo temperaturo na zemeljski obli do zdaj. Izmerili so minus 98,6 stopinje Celzija.

Rekordno nizko temperaturo so ugotovili med analizo satelitskih meritev na Antarktiki. Skupno so v obdobju med letoma 2004 in 2016 zaznali več kot 150 primerov temperature, nižje od minus 90 stopinj Celzija. Znanstveniki so ugotovitve pred tednom dni objavili v znanstvenem časopisu Advancing Earth and Space Sciences.

Projekt Ne meč'mo hrane stran!, ki smo ga izvajali v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor ter Zvezo društev upokojencev Slovenije, je uvrščen med 25 najboljših evropskih projektov za zmanjševanje količin zavržene hrane, ki se potegujejo za nagrado #reducefoodwaste. 

Podarite nam vaš glas in nam pomagajte postaviti Slovenijo na zemljevid dobrih praks preprečevanja zavržene hrane.

INVAZIJE IN ANTI-INVAZIJE - VAŠ KLJUČ!

Rdeče polže lahko ustavijo vaše rastline!

Piše:  Majda Ortan, Cora agrohomeopathie®

Za uvod - INVAZIJE
Invazije!  O njih beremo, poslušamo, razmišljamo, ukrepamo. Invazije beguncev.
Veliko ljudi je glede tega zbeganih.
Na prvem mestu je skrbnost do sebe, do svojega doma, do svoje  domovine, doma, kulture, miru.
Reke ljudi, ki se selijo. Romajo proti svojemu cilju.
Veliko polemik. Deljena mnenja. Trenja. A karavana gre  dalje. Invazija beguncev.
Trenutno so brezdomci. So brez doma. A kaj se v resnici skriva pod tem.... in kaj se nam s tem razkriva. Kaj je vzrok in kaj posledica?

Od konca prejšnjega leta je v EU potekalo več konzultacij, že januarja smo dobili Strategijo o plastiki v krožnem gospodarstvu, maja predlog direktive o plastiki za enkratno uporabo, z junijem pa začne veljati tudi novi odpadkovni paket krožnega gospodarstva. Kaj prinašajo novosti?

S paketom prenovljenih direktiv smo dobili višje cilje recikliranja in zvišanje je bilo najbolj očitno ravno pri plastični embalaži, saj se je ta podvojil - 50% do 2025 in še 5% več čez pet let. Seveda prinaša še cel kup drugih izboljšav in standardizacij na področju ravnanja z odpadki, na žalost pa nima ciljev priprave na ponovno uporabo.

Sredozemsko morje se pretvarja v nevarno plastično past. Novo poročilo WWF, ki je objavljeno danes, opozarja, da je Sredozemlje onesnaženo z rekordno stopnjo mikroplastike, ki ogroža morske vrste in človeško zdravje.

Alarmantno poročilo WWF-a »Izhod iz plastične pasti: reševanje Sredozemlja pred plastičnim onesnaženjem«, ki je objavljeno danes, na svetovni dan oceanov, kaže na dramatične posledice, ki jih povzroča pretirana uporaba plastike, slabo ravnanje z odpadki in množični turizem na eno od najbolj obiskanih regij na svetu.

Eden od ciljev letošnjega projekta Očistimo Slovenijo je osvežitev podatkov v Registru divjih odlagališč. Kaj kažejo prva poročila s terena, prve popisane občine?

V povprečju so podatki o divjih odlagališčih stari šest let. V zadnjem letu smo posodobili nekaj čez tisoč sto vnosov, v zadnjih mesecih pa temeljito preverili podatke v občinah Domžale, Novo mesto, Ribnica in Tacen. To so prve občine, v katerih je popis zaključen, predvsem po zaslugi praktikantov izobraževalnega centra Erudio in FHŠ Koper.

Vsak dan se srečujemo z odločitvami takšne in drugačne narave. Vsaka nas pripelje do določenih rezultatov. Danes se opiram na tematiko plastike in njene uporabe. Po mnogih raziskavah kaže, da smo Slovenci velikokrat nepremišljeni in impulzivni. Pa ne samo Slovenci.

V tem trenutku lahko po vsem svetu uvidimo vse človeške napake, ki so več kot opazne. Brezglavo nakupovanje in odmetavanje odpadkov nas je pripeljalo do tega, da je naša narava skoraj neprepoznavna. Človeški značaj nam govori, da je trud napor, in če se nam le ponudi hitrejša in lažja možnost, jo bomo zagrabili.

Nasprotno, celo spodbujajo jo, kaže nova raziskava. Opaziti je hkratno naraščanje uporabe plastične embalaže in zavržene hrane.

Študija, ki sta jo pripravili organizaciji Friends of the Earth Europe in Zero Waste Europe poleg tega še razkriva:

• Veliki trgovci s praksami, kot so živilski standardi ter pakiranje hrane v več oz. manjše formate, prispevajo k večjim količinam zavržene hrane in plastične embalaže. Primer: sekljanje zelenega fižola, da se prilega velikosti plastične embalaže, privede tudi do 40 % izgube fižola.

Tako je nekdo na svetovni konferenci Let's Do It World! 2018 v estonskem Talinu napovedal letošnji 15. september, datum, ko bo okolje čistilo 150 držav po vsem svetu. Vsi, ki se pripravljamo na ta dogodek, in vsi, ki zanj še ne vedo, a bodo izvedeli in sodelovali, ob tem pomislimo na naše okolje in si želimo, da bi povsem fizično laže zadihalo. Obenem pa se zavedamo, da je to enkratna priložnost, da se ves svet dvigne za stopničko više na lestvici ozaveščenosti.

»V tem stoletju spreminjamo družbo,« je na konferenci poudarila predsednica Estonije Kersti Kaljulaid. »Akcija bo sporočilo vladam: poglejte, kaj so storili vaši ljudje. Pomagajte jim, da bodo naredili še več.

Novi avtomobili v EU povzročajo previsoke emisije CO2, ki škodujejo podnebju, kaže nova študija, ki jo je danes objavila organizacija Transport & Environment, katere član je tudi društvo Focus. Dejanske emisije CO2 v novo registriranih avtomobilih v EU so za okoli 40 odstotkov večje kot na papirju. 

"Visoke emisije CO2 iz novih avtomobilov pomenijo, da morajo države članice EU izvajati dodatne ukrepe, da bodo dosegle svoje podnebne cilje, kar ogroža tudi podnebne cilje Slovenije," je povedala strokovna sodelavka v društvu Focus, Katjuša Šavc.