Nasprotno, celo spodbujajo jo, kaže nova raziskava. Opaziti je hkratno naraščanje uporabe plastične embalaže in zavržene hrane.
Študija, ki sta jo pripravili organizaciji Friends of the Earth Europe in Zero Waste Europe poleg tega še razkriva:
Veliki trgovci s praksami, kot so živilski standardi ter pakiranje hrane v več oz. manjše formate, prispevajo k večjim količinam zavržene hrane in plastične embalaže. Primer: sekljanje zelenega fižola, da se prilega velikosti plastične embalaže, privede tudi do 40 % izgube fižola.
37 % vse prodane hrane v EU je zapakirane v plastiko. V Veliki Britaniji se na letni ravni več kot ena četrtina hrane zavrže zapakirana.
Javno mnenje močno oporeka pretiranemu pakiranju: 76 % nemških kupcev ima raje nepakirano sadje in zelenjavo.
Evropejci v povprečju zavržemo več kot 30 kg plastične embalaže po osebi letno. Večina te embalaže je uporabljena enkrat ter konča na odlagališčih in v sežigalnicah.
Stroški zavržene hrane v EU na letni ravni znašajo 143 milijard €, kar je toliko, kot znaša letni proračun EU.
Študija prav tako izpostavlja sistematično podcenjevanje okoljskega vpliva plastike pri oblikovanju prehrambene zakonodaje. Celotna raziskava je dostopna na tej povezavi.
Nasprotno, celo spodbujajo jo, kaže nova raziskava. Opaziti je hkratno naraščanje uporabe plastične embalaže in zavržene hrane.
