NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

nedelja 19-avg
  • Nedeljske ustvarjalnice: Ladje in barčice

  • ponedeljek 20-avg
  • Znanstveno in domoznansko delo dr. Toma Korošca

  • torek 21-avg
  • Bralnica: Roman na maturi z Borutom Golobom

  • sreda 22-avg
  • Delavnica premagovanja ovir - Parkour

  • četrtek 23-avg
  • Četrtki na Livadi: Kreiranje udobnih prostorov

  • petek 24-avg
  • Intenzivna transformativna vikend delavnica "Aktivacija lastnih zdravilnih moči"
  • Harmony program poletje 2018 na Pašmanu

  • sobota 25-avg
  • 12. Ivanocyjev pohod

  • nedelja 26-avg
  • Komarjeva nedelja

  • petek 31-avg
  • Harmony program poletje 2018 na Pašmanu

  • nedelja 02-sep
  • Čarobni dan v Arboretumu Volčji Potok 2. septembra vabi k obisku!

  • ponedeljek 03-sep
  • Ringu Tulku Rinpoče - Umetnost sreče IV

  • sreda 05-sep
  • Srečanje z Bracom v Zagrebu, krogle v Zavidovićih, bosanske piramide, Sarajevo, program pri dervišu, Jajce in še veliko Bosne

  • sobota 08-sep
  • 17. EKOPRAZNIK: Eko, zdravo, njammm

  • sreda 12-sep
  • Srečanje z Bracom v Rogaški Slatini

  • petek 14-sep
  • Srečanje z Bracom v Opatiji

  • sobota 15-sep
  • Srečanje z Bracom v Opatiji

  • nedelja 16-sep
  • Srečanje z Bracom v Ljubljani

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Najdražji je tisti odpadek, ki ga najdemo v gozdu   
    torek, 24. julij 2018 @ 19:54 CEST
    Uporabnik: Sonce

    Najdražji je tisti odpadek, ki ga najdemo v gozdu. “Ali so divja odlagališča še vedno problem?”, ki so ga Ekologi brez meja pripravili v sklopu priprav na akcijo Očistimo Slovenijo 2018, so bila v ospredju divja odlagališča. V Sloveniji imamo po trenutnih podatkih okoli 10.000 divjih odlagališč.

    V povprečju se moramo od slovenskih šol do prvega divjega odlagališča sprehoditi le 400 metrov. Med razlogi, zakaj prihaja do divjega odlaganja odpadkov so finančni prihranki, neučinkovit nadzor, premajhna informiranost in ozaveščenost ter pomanjkanje sodelovanja med organi in zainteresirano javnostjo.

    Divja odlagališča so ena izmed oblik okoljskega kriminala in eden izmed sindromov bolezni sistema ravnanja z odpadki. Predstavljajo grožnjo okolju in ljudem, saj odpadki, odloženi na njih, pogosto vsebujejo nevarne snovi. Te lahko prodrejo tudi v podtalnico in nepovratno onesnažijo vire pitne vode. Posledice divjega odlaganja se ne odražajo samo na kopnem, ampak tudi v vodah.

    Po poročanju Direkcije RS za vode je pojav mikroplastike dokazan že v slovenskih celinskih vodah. Divja odlagališča kvarijo izgled krajine in s tem zmanjšujejo kvaliteto bivanja ter imajo neposredne negativne ekonomske učinke - zmanjšujejo privlačnost turističnih območij, zmanjšujejo vrednost nepremičnin in zahtevajo visoka sredstva za sanacijo. S preventivo je mogoče te stroške precej znižati. Poročilo "Rethinking Waste Crime" od EUNOMIA namreč pravi, da za vsak 1 € vložka v nadzor nad divjim odlaganjem (in smetenjem; odpadkovni kriminal z največjo ekonomsko škodo) država dobi nazaj tudi do 5,6 €.

    Leta 2010 je s sistematičnim popisom v sklopu akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu! nastal prvi in edini vseslovenski Register divjih odlagališč, ki je plod prostovoljskega dela. Država pa kljub večkratnim pogovorom ne želi prevzeti tega, kar je že narejeno. Letos bo register posodobljen in dopolnjen s stanjem ob vodotokih ter s poudarkom na smetenju.

    V osmih letih je bila očiščena tretjina vseh odlagališč, a v naravi še vedno ostaja več kot 230.000 m3 odpadkov (92 olimpijskih bazenov, 77 velikih dvoran postojnske jame, 19 trboveljskih dimnikov). Skoraj polovico vseh odpadkov (41 %) predstavljajo gradbeni odpadki, po pogostosti jim sledijo kosovni (17 %), komunalni (15 %), organski (13 %) in nevarni odpadki (10 %) ter salonitne plošče (2 %), motorna vozila (2 %) in pnevmatike (1 %).

    Od leta 2010 je prišlo do izboljšave inšpekcijskega nadzora, saj občinski inšpektorati v večini občin učinkovito delujejo in tudi izrekajo kazni, po drugi strani pa Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP) še vedno izreče premalo kazni. Prisotni na današnjem posvetu so se strinjali, da rešitev niso zgolj poostreni nadzori. Na lokalni in republiški ravni je 150 inšpektorjev, ki nadzirajo dejanja dveh milijonov posameznikov, zato mora sistem zajeti tako ozaveščanje kot nadzor.

    Zavedati se moramo, da je najdražji tisti odpadek, ki ga najdemo v naravi in v vodah, ki so onesnažene prav zaradi dejavnosti na kopnem. Ravnanje z odpadki mora postati enostavno za občane, saj je trenutno kritino skoraj ceneje položiti kot odložiti v zbirni center.

    Vir: http://ebm.si/o/sl/

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Očistimo Slovenijo 2018
  • Register divjih odlagališč
  • http://ebm.si/o/sl/
  • Več od avtorja Sonce
  • Več s področja * Osveščanje in ekologija

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/Odpadski

    No trackback comments for this entry.
    Najdražji je tisti odpadek, ki ga najdemo v gozdu | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2018 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 2,10 seconds