Življenje brez embalaže - velik korak v pravo smer
torek, 29. maj 2018 @ 11:22 CEST
Uporabnik: Sonce
Vsak dan se srečujemo z odločitvami takšne in drugačne narave. Vsaka nas pripelje do določenih rezultatov. Danes se opiram na tematiko plastike in njene uporabe. Po mnogih raziskavah kaže, da smo Slovenci velikokrat nepremišljeni in impulzivni. Pa ne samo Slovenci.
V tem trenutku lahko po vsem svetu uvidimo vse človeške napake, ki so več kot opazne. Brezglavo nakupovanje in odmetavanje odpadkov nas je pripeljalo do tega, da je naša narava skoraj neprepoznavna. Človeški značaj nam govori, da je trud napor, in če se nam le ponudi hitrejša in lažja možnost, jo bomo zagrabili.
Hkrati pa se je treba zavedati, da je pomembnejše od tega, v čem nosimo stvari iz trgovine in kako pakiramo svojo hrano, to, kaj naša hrana sploh je. Kupujemo jo v različnih embalažah, večinoma plastičnih. Vsak nakup potencialno postane smet. In smeti, ki jih odvržemo, so ogledalo nas kot nakupovalcev. Ali nakupujemo impulzivno in ali kupujemo to, kar potrebujemo.
To se hitro pokaže v tem, koliko napolnimo svojo vrečo za smeti v enem dnevu. Seveda ne moremo za vse okriviti sebe, saj veliko vlogo pri tem, kaj kupujemo, odigrajo marketinški prijemi, ki vplivajo na podzavest potrošniškega uma. Zero waste (ničelna stopnja odpadkov oziroma pot proti njej) nas spodbuja, da se vsakič, ko stojimo pred polico v trgovini, vprašamo, ali to resnično potrebujemo. In se zavedati, da smo mi šele prvi korak v ciklu plastike, ki bo ostala še mnogo stoletij po tistem, ko nas ne bo več.
Torej, odločitev se začne že doma, preden se napotimo v trgovino oziroma takrat, ko načrtujemo svoj dan. Si bomo zapakirali malico v svojo posodo ali bomo na hitro skočili v trgovino po solato v plastični posodici? Mogoče res vsako leto bolj pridno ločujemo odpadke, a kaj ko se tudi takrat, kadar zmanjšamo svoj odpadek, na svetu rodi nov človek, ki bo proizvedel nov kup smeti. To pa ne pomeni, da naš prispevek in bolj smotrn način življenja nimata učinka.
Če smo se našli v zgodbi impulzivnega kupca, potem predlagam nekaj hitrih napotkov, kako postati zero waste v gospodinjstvu:
Učinkoviteje nadzirajmo plastiko v gospodinjstvu. Plastična vrečka je bila narejena za trajnejšo uporabo, pa jo pogosto uporabimo samo enkrat.
Vrečko s smetmi vedno lahko izpraznimo v zabojnik.
Embalažo očistimo.
Biološke odpadke seveda kompostiramo, ali pa jih odložimo v zabojnik za kompost oziroma ponovno uporabo.
Hrano recikliramo, tako da porabimo kuhinjske odpadke. Pri rezanju zelenjave recimo shranimo odpadke in iz njih skuhamo jušno osnovo. Shranimo ostanke; skoraj vse se da zamešati v nekaj drugega.
Izogibamo se kupljenim prigrizkom v plastiki ali foliji.
Kupujemo nezapakirano zelenjavo. Danes je naša zelenjeva zaradi olajšanega transporta in skladiščenja zavita v mnoge plasti embalaže, ki takoj, ko prestopimo domači prag, končajo kot naše smeti.
Tudi voda v plastenkah je, če ni res izredno nujno, len nakup. Imamo toliko alternativ plastenki, da je v resnici ne potrebujemo.
Karkoli prinesemo domov, prinesemo v svoji vrečki. V trgovini ne vzamemo nobene.
Če pa se odločimo narediti še en korak več, lahko nakupujemo popolnoma brez embalaže. To nam omogočajo številne trgovine, ki jih najdemo na kartizero waste.
Folije nadomestimo z bolj razgradljivo obliko (Bee’s wrap,* povoskan papir) oziroma ravnamo z njimi bolj smotrno.
Za biološke odpadke uprabljamo biorazgradljive vrečke,** ki jih skoraj brez slabe vesti odvržemo v biosmetnjak.
Zavedajmo se, da pokvarjeni gospodinjski aparati še niso pripravljeni za v smeti. Na naši Karti mojstrov si lahko ogledate mnogo prostorov, kjer vam jih popravijo. S tem ste si prihranili nakup novega aparata, ustvarili nič smeti in pomagali lokalnemu obrtniku.
S temi ukrepi se bo količina plastičnih odpadkov hitro zmanjšala, hkrati pa bomo postali tudi bolj disciplinirani nakupovalci. Kar zadeva to vejo zmanjševanja odpadkov, je to velik korak v pravo smer.
*Bee’s wrap je ovitek iz naravnih materialov - bombažna krpica, prepojena s čebeljim voskom, organskim jojobinim oljem in drevesno smolo. Uporabljamo jo lahko tako kot aluminijasto folijo, le da izdelek lahko uporabimo večkrat. Na koncu (po večkratni uporabi) pa ga lahko zavržemo na kompost, saj je biorazgradljiv. Lahko ga najdete v naši spletni trgovini. Izdelek ni sporen tudi zato, ker čebele niso hranjene s koruznim škrobom. Prav tako na njih ne uporabljajo miticidov in antibiotikov oziroma v zelo omejenih količinah in v skladu z ekološkimi direktivami.
**Biorazgradljive vrečke iz rastlinskega škroba, polietilena in aditivov. V kompostnih razmerah - dovolj vlage, ob prisotnosti bioodpadkov in ugodni temperaturi - pospešijo razgradnjo. Ta posebnost odvzame del problematike razgradnje, ki je za navadno vrečko dolga približno 500 let, taka vrečka pa se razgradi v 24 mesecih. Vendar pa se je treba zavedati, da taka vrečka v resnici ni popolnoma razgradljiva. Je mešanica granulata in posebnih aditivov, ki jo pospešeno razgradijo v mikroplastiko. Ta ima čisto poseben cikel in je odraz tega, koliko plastike smo poslali v obtok.
Vsak dan se srečujemo z odločitvami takšne in drugačne narave. Vsaka nas pripelje do določenih rezultatov. Danes se opiram na tematiko plastike in njene uporabe. Po mnogih raziskavah kaže, da smo Slovenci velikokrat nepremišljeni in impulzivni. Pa ne samo Slovenci. 
