Ne zamudite naših zadnjih aktivnosti.
Na strokovnem posvetu “Ali so divja odlagališèa še vedno problem?”, ki smo ga Ekologi brez meja pripravili v sklopu priprav na akcijo Oèistimo Slovenijo 2018, so bila v ospredju divja odlagališèa, kot ena izmed oblik okoljskega kriminala. V Sloveniji imamo po trenutnih podatkih okoli 10.000 divjih odlagališè.

V povpreèju se moramo od slovenskih šol do prvega divjega odlagališèa sprehoditi le 400 metrov. Med razlogi, zakaj prihaja do divjega odlaganja odpadkov so finanèni prihranki, neuèinkovit nadzor, premajhna informiranost in ozavešèenost ter pomanjkanje sodelovanja med organi in zainteresirano javnostjo.

Leta 2010 je s sistematiènim popisom v sklopu akcije Oèistimo Slovenijo v enem dnevu! nastal prvi in edini vseslovenski Register divjih odlagališè. Letos bo register posodobljen in dopolnjen s stanjem ob vodotokih ter s poudarkom na smetenju. V osmih letih je bila oèišèena tretjina vseh odlagališè, a v naravi še vedno ostaja veè kot 230.000 m3 odpadkov (92 olimpijskih bazenov, 77 velikih dvoran postojnske jame, 19 trboveljskih dimnikov). Veèino teh odpadkov (41 %) predstavljajo gradbeni odpadki. 

Prisotni na posvetu so se strinjali, da rešitev niso zgolj poostreni nadzori. Na lokalni in republiški ravni je 150 inšpektorjev, ki nadzirajo dejanja dveh milijonov posameznikov, zato mora sistem zajeti tako ozavešèanje kot nadzor. Zavedati se moramo, da je najdražji tisti odpadek, ki ga najdemo v naravi in v vodah, ki so onesnažene prav zaradi dejavnosti na kopnem. Ravnanje z odpadki mora postati enostavno za obèane, saj je trenutno kritino skoraj ceneje položiti kot odložiti v zbirni center.

Piše & foto: Katja Sreš