Vlada se je seznanila tudi s strokovnim poročilom o čezmejnih vplivih za načrtovana plinska terminala, v katerem so strokovnjaki opredelili kategorije čezmejnih vplivov in ocenili njihovo škodljivost. Kot je povedal Starman, iz poročila izhaja, da so čezmejni vplivi plinskega terminala na morju v vseh obravnavanih segmentih bistveni oz. tudi uničujoči, zaradi česar vlada izgradnjo in delovanje tega terminala ocenjuje kot nesprejemljivo. Čezmejni vplivi plinskega terminala v Zavljah pa so v večini obravnavanih segmentov bistveni oz. tudi uničujoči in zato je izgradnja in obratovanje tudi tega terminala ocenjena kot nesprejemljiva.

ZDA in Evropska unija so se pred dnevi sporazumele za podaljšanje programa Energy Star, katerega namen je spodbujanje uporabe energetsko učinkovite pisarniške opreme. Vsi takšni računalniki, monitorji, tiskalniki, optični čitalniki in fotokopirni stroji bodo tako še naprej opremljeni s posebno oznako, ki jamči, da naprava izpolnjuje standarde energetske učinkovitosti.

ZDA in EU so s programom začele leta 2001, ta teden pa so ga podaljšale še za pet let. Dogovor za podaljšanje sta v Washingtonu podpisala predstavnika finskega predsedstva EU in ameriške agencije za zaščito okolja.

Skozi tisočletja se je sadje in zelenjava razvila in prilagodila svojemu okolju, kar je vodilo v pestrost različnih sort znotraj ene same osnovne vrste rastline. Pred 100 leti na primer, so v Veliki Britaniji poznali 120 različnih sort visokega graha. Od rojstva industrijske pridelave hrane se je število sort začelo zmanjševati. Naravni ekosistemi potrebujejo prilagodljivost in raznolikost, tako npr grah zori skozi celo poletje, kar nudi pridelek vso sezono in varnost ob različnih vremenskih neprilikah. Na drugi strani je industrijska pridelava hrane odvisna od velikih sistemov, ki uporabljajo le semena, ki dozorijo ob enakem času in omogočajo hkratno predelavo in procesiranje.

Slovenija ima 12 golf igrišč, ki obsegajo okoli 460 hektarjev površin. To predstavlja 0,022 odstotka površine ozemlja Slovenije, medtem ko urejene in vzdrževane igralne površine predstavljajo 0,012 odstotka slovenskega ozemlja, je za STA povedal generalni direktor Golf zveze Slovenije Gorazd Kogoj. Čeprav je površina relativno majhna, se na temo golf igrišč pogosto krešejo iskre. Okoljevarstveniki namreč opozarjajo, da so ta igrišča nevarna naravi, pa tudi ljudem.

Eden izmed kritičnih naravovarstvenikov je tudi neodvisni raziskovalec Anton Komat. Ta je navedel rezultate študij, ki ocenjujejo, da vzdrževalci golf igrišč na hektar zemljišča porabijo do 20 kilogramov pesticidov, medtem ko znaša ta številka pri povprečni njivi v intenzivnem kmetijstvu tri kilograme. Golf igrišča so torej pet- do sedemkrat bolj obremenjena kot povprečna njiva v intenzivnem kmetijstvu.

Ekološke vasi vznikajo po celotni Evropi in svetu, kot odgovor na sodoben način življenja. Za moderno in razvito družbo so nujno potrebni različni življenski slogi. Glede na vedno večjo željo mnogih je zato nujno potrebno podpreti možnost življenja v ekoloških vaseh. K gradnji ekoloških naselij v Sloveniji se pristopi v duhu raziskovanja in dopuščanja možnosti razvoja posameznikom, ki želijo živeti v tesnejšem odnosu z naravo in ostalimi živimi bitji.

Že ime samo pove, da je to rodovna vas, katere ena glavnih funkcij je vzgajanje prihodnjih rodov, ter ohranjanja kulturne dediščine in znanja starih rodov. Vpliv na otroke, ki odraščajo v takem okolju, je izjemno pozitiven.

V okviru Ministrstva za okolje in prostor poteka projekt okoljskega informiranja in svetovanja na področju splošnega ravnanja z odpadki za različne ciljne skupine, med njimi tudi za gospodinjstva in občane. Z namenom, da javnosti omogočijo čim več okoljskih informacij, je odprta spletna stran http://www.orz.si/ in deluje brezplačna tel. številka ( 080 88 70) za informacije o ravnanju z odpadki, okoljske nasvete in prijavo onesnaževanj v okolju.

Japonski avtomobilski proizvajalec Honda Motor, ki je v letošnjem letu zabeležil rekordno prodajo, namerava z investicijami pospešiti razvoj in proizvodnjo okolju bolj prijaznih avtomobilov. Povpraševanje po hibridnih avtomobilih z boljšim izkoristkom goriva se je namreč v zadnjem času znatno povečalo, zato bo Honda vanje vložila 600 milijonov dolarjev, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

V Hondi so zabeležili povečanje prodaje na vseh svetovnih trgih, medtem ko so se je prodaja družbe na domačem trgu zmanjšala. Okoli 40 odstotkov vseh vozil je sicer Honda v letošnjem letu prodala v ZDA. V letu 2007 Honda računa tudi na povečano prodajo v Evropi. Medtem ko je letos na evropskih trgih prodala 310.000 vozil, namerava to število prihodnje leto povečati za 13 odstotkov na 350.000 vozil.

3, 2, 1 - vreme! To bo tudi v letošnjem letu, kot pač vsako leto, spet igralo pomembno vlogo, pogosto celo glavno. Da je temu tako, so pokazali tudi pravkar minuli prazniki. Prav za konec nam jo je namreč zagodlo.

Na Kubi, svetovnemu modelu za ekološko pridelavo hrane, je večina hrane pridelana in porabljena lokalno v mestih. Spodbuda komunistične vlade je bila prvotno odgovor na ekonomsko izolacijo, ki je sledila po padcu železne zavese in uvoza gnojil, pesticidov in nafte za traktorje iz Sovjetske zveze. Organski način kmetovanja se je med ljudmi prijel in sedaj je Kuba ena najbolj zdravih držav na svetu.

Posebni del zgodbe uspeha je pridelava hrane v mestih, ki pridela 60% vse zelenjave. Tako lahko vidite vrtičke ob pločniku, na balhonih, v dvoriščih, vogalih elegantnih kolonialnih stavb mesta Havane. Znotraj mesta so kemični pesticidi in gnojila prepovedani. V samem mestu Havana je registriranih 62 000 manjših in večjih vrtičkov.

Nerazumljivo topla zima brez snega odpira nova vprašanja in poglablja bojazni prebivalstva o globalnemu segrevanju in splošnemu spreminjanju klimatskih razmer, ki so posledice dolgotrajnega malomarnega ravnanja človeštva z okoljem. Kje je sneg, so se do nedavnega spraševali tudi turistični delavci na smučiščih, ki so zaradi neugodnih vremenskih razmer izgubili velik del zaslužka od snežne sezone, ki to ni.

Pravilno delovanje potrebuje jasno vizijo.
Right action needs clear vision.

Integralna Ekologija združuje ekologijo narave z ekologijo razuma. Vsa tehnologija, ki uničuje naravo, je bila najprej porojena v človeškem razumu. Očitno je, da razum nima zadostnega samonadzora nad svojim delovanjem, potrebna je zavest. Zavest je "naravni nadzornik", ki preprečuje razumu njegovo destruktivno delovanje. Delovanje razuma podrejeno človeškemu egoizmu, je ujeto v koncept dobička, zavest pa deluje v smeri ohranjanja narave. Integralna Ekologija oplemeniti človekov razum z zavestjo in tako prepreči njegovo destruktivno delovanje.

Današnja znanost vidi zavest kot še neko ne popolnoma poznano vrsto energije, ki prežema celotno vesolje. Angleški fizik Prof. Penrose meni, da je zavest rezultat delovanja gravitacije na nevrone v možganih. Zavest ni funkcija možganov in mišljenja, sedež zavesti je vesoljni prostor. Zavest igra aktivno vlogo v razvoju življenja. Evolucija je naravnana proti razvoju organizmov, ki so sposobni zaznati zavest.

Napovedi o vedno večji porabi vode in hkrati večjemu onesnaženju in pogostim sušam, nas sili v razmišljanje o novih pristopih. Kompostni WC-ji so eden izmed rešitev. V Sloveniji več ali manj nepoznan pojem čeprav "WC na štrbunk", ni daleč stran od kompostnega WC-ja. Tak način sanitarij je že dolgo znan med "hipiji" in na sušnih območij, predvsem v Avstraliji, razvil pa se je v zadnjem času tudi v Skandinaviji in Nemčiji, v krajih kjer ni kanalizacije.

Tudi v Sloveniji bi utegnil biti pomemben v prihodnosti, zardi razpršene fradnje in kraškega površja, ki omejuje rabo vode. Zasnova se je danes razvila v sofisticirane in čiste "stroje", ki ne spuščajo nobene vonjave, proizvajajo pa kompost bogat s hranili in prihrani ogromno čiste vode. Sicer pa smo ljudje edino bitje poleg vodnih organizmov, ki se podela v vodo in jo uporablja za splakovanje smeti.

Da bi preprečili globalno segrevanje, mnogi poskušajo odstraniti vsaj toliko CO2 iz ozračja, kot so ga s svojim načinom življenja oddali.

Ali živiš "CO2 nevtralno" - ali še bolje "CO2 negativno"? Si šel na "CO2 dieto"? Ali zmanjšuješ svoj "CO2 odtis" na zemlji, ali pa ciljaš na "ničelni" življenski slog? Če odgovoriš z da, imaš v Ameriki mnogo podjetij, zvezd iz medijskega sveta, špornih ekip, letalskih prevoznikov, filmskih producentov in razno raznih fakultet. Vsi našteti si prizadevajo, da odstranijo vsaj toliko CO2 iz ozračja, kot so ga izpustili z ogreavnjem hiš in potovanjem z avtom in letalom.

Kmetje v Indiji in Afriki izrekajo odločen "NE" genetsko spremenjnim organizmom (GSO), na podlagi njihove svobodne odločitve za ekološko kmetijstvo.
Patenti in intelektualna lastnina na semenih oropa kmete, njihove pravice da shranjujejo, izmenjujejo in razvijajo semena. Kmetje so obravnavani celo kot "tatovi" in "kriminalci" ker zahtevajo njihove pravice. Najhujši primer je Percy Schmeiser, katere polja kanadske oljčne repice so bila okužena iz sosednjih polj z Monsanto genetsko spremenjeno kandsko oljčno repico canola in je bil tožen za "krajo" genov.

Stanovalci angleškega mesteca Leicester so na poti k cenejšemu, energetsko varčnejšemu ter okoljsko prijaznejšemu življenju, dobili pomoč. Dobrodelna organizacija Temeljna dela Leicester & Leicestershire je ustanovila projekt imenovan Zeleni zdravnik, preko katerega usposobljeni strokovnjak na željo prebivalcev obišče njihov dom, temeljito preuči energetsko učinkovitost le tega in na koncu ponudi brezplačne nasvete s katerimi lahko stanovalci izboljšajo svojo energetsko varčnost.

Okoljevarstveniki nas že vrsto let svarijo pred nevarnimi posledicami globalnega segrevanja našega planeta, vseeno pa se zdi, kot da ljudem ni mar. Mogoče jih bo dejstvo, da čez nekaj deset let ne bo mogoče več smučati na Rogli, premaknilo z mrtve točke?

V letošnjem letu je povprečna temperatura na površju planeta Zemlja zrasla za nadaljnjih 0,42 stopinj Celzija. Leto 2006 pa je bilo šesto najtoplejše leto v zgodovini, odkar se vodi statistika, so sporočili iz Svetovne meteorološke organizacije.

Izšla je zloženka Energetska dieta, ki jo je ob podpori Ministrstva za okolje in prostor ter Ekološkega sklada RS pripravilo Fokus društvo za sonaraven razvoj. Zloženka nas skozi enotedensko energetsko dieto popelje čez različne korake varčevanja z energijo, učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije. Podajte se na tedensko avanturo ter k njej z elektronsko kartico spodbudite tudi svoje prijatelje, sorodnike ali znance. Zloženka je dostopna tukaj, elektronska kartica pa tukaj.

VAROVANJE VODA S SPODBUJANJEM UPORABE ZEMLJI IN OTROKOM PRIJAZNIH PLENIC TER OKOLJU PRIJAZNIH PRALNIH SREDSTEV
ODLOČAJTE SE ODGOVORNO - ZA OKOLJE IN ZASE!

V okviru omenjenih projektov, katerih glavni donator je REC - Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo iz Budimpešte, je Združenje Štorklja v sodelovanju s hrvaškim društvom Roda izdalo predstavitveni DVD film o zdravstvenih, ekoloških in finančnih prednostih previjanja v hlačne bombažne pleničke ter informativno brošuro o okolju prijaznih pralnih sredstvih. Brošura je bila razposlana po zdravstvenih domovih, srednjih šolah in drugih informativnih točkah širom Slovenije. Film bo v prvi nakladi distribuiran po vseh slovenskih materinskih šolah in zdravstvenih domovih ter brezplačno posameznikom - naročnikom preko spletne strani. Združenje Štorklja odlikuje dolgoročno vzpostavljeno sodelovanje z zdravstvenimi organizacijami zato pričakujemo, da si bo film letno ogledalo vsaj 60.000 ljudi.

Evropske politike morajo prepoznati potencial gozdov za izravnavo ogljikovega dioksida in njihov doprinos k trajnostni energiji, so povedali prisotni na konferenci, ki jo je v Bruslju organizirala Finska zveza za gozdarstvo (Finnish forest industries federation).

Japonska se krči

Japonska je začela pot po kateri še nobena razvita država ni zavestno stopila - trajnostno in neizprosno upadanje prebivalstva. Gnilo jabolko, v katerega si ne upajo zagristi mnogi politiki in ekonomisti, ker za sabo potegne popolnoma nova razmerja. Iz rasti količine (prebivalstva, ekonomije) v rast kakovosti.

Japonska ne bo sama, seveda. Italija, Rusija, Litva, Češka, Slovenija in še mnogo drugih se bo začelo krčiti po številu prebivalstva. Vendar Japonska, ki se je lani skrčila za 21,000 je pionirka in primer ostalim državam. Ali upadanje prebivalstva nevzdržno pomeni upad vitalnosti družbe, ter povabilo materialni revščini? "Japonska je pionir na tem področju in je pomembno, da pokaže uspeh." pravi Hitoshi Suzuki, vitalen starejši raziskovalec na Daiwa Inštitutu, ki pravi, da ni zaskrbljen, ker upad prebivalstva ni nekaj česar bi se morali bati.
Vendar zakaj ne?

Znanstvenik James Lovelock je prepričan, da bo zaradi segrevanja ozračja naš izmučeni planet kmalu lahko preživel le še desetino trenutne populacije.

»Zelo veliko ljudi bo pomrlo, ampak kot vrsta ne bomo izumrli,« je »optimističen« Lovelock.

Znanstvenik namreč napoveduje, da se bo temperatura na Zemlji dvignila za osem stopinj Celzija, kar pomeni, da na večjem delu planeta življenje ne bo več možno. Prav tako je prepričan, da je za kakršnokoli akcijo že prepozno. Poskusi rešiti svet so moralno upravičeni, vendar so le zaletavanje z glavo ob zid, meni Lovelock.

Ekološki odtis

Evropa je večkrat predstavljena kot vodilna sila na področju ekologije. Ponašamo se lahko z naprednimi zakoni in direktivami, ki ciljajo na čisto in zdravo prihodnost. Najnovejše poročilo Evropske agencije za okolje (EEA) pa je pokazalo, da je naše mišljenje, da naredimo dovolj za okolje in s tem za prihodnost na majavih tleh. Evropa namreč pustoši planet dvakrat hitreje, kot preostali svet. Celotni svet pa trenutno porabi 23% več biokapacitete, kot lahko zemlja trajno nudi. Z drugimi besedami potrebno je več kot eno leto in dva meseca, da zemlja obnovi, kar porabimo in onesnažimo v enem letu. Prekoračitev zemeljskih kapacitet se dogaja neopaženo vendar se s tem zmanjšuje zmožnost planeta, da bi zadotil potrebam družbe v prihodnje.

Poročilo EEA izide vsakih nekaj let in opisuje stanje okolja in prisotne trende. V zadnjem poročilu, ki je izšlo konec minulega leta so veliko pozornosti namenili t.i. ekološkemu odtisu. Ekološki odtis je kazalec, ki pove koliko zemeljske površine potrebuje človek za svoje dejavnosti, t.j. proizvodnjo, odlaganje odpadnih snovi, bivanje in transport.