Na srečanju, UNEP, okoljevarstnikov v Nairobiju 5. februarja 2007, je danska
ministrica za okolje Connie Hedegaard povedala, da moramo biti pazljivi z biogorivi,
kajti ni vsako biogorivo dobro za okolje. Pozornost bi morali usmeriti na biogoriva
iz "second-hand"generacije in ne iz prve.
Biogoriva iz "second-hand" generacije so pridobljena iz stranskih
proizvodov, kot so trsni sladkor, medtem ko je potrebno za biogoriva iz prve
generacije posebej vzgojiti produkte.
V Aziji in Latinski Ameriki je osredotočanje na
biogoriva spodbudilo "tropsko agrikulturno revolucijo."
Rezultat intenzivnega tekmovanja v pridelovanju
hrane in rastlin za izdelovanje biogoriv
je povzročilo izgubo biotske pestrosti, kot tudi
zdravstvene težave v Jugovzhodni Aziji, ki so posledica
gozdnih požigov.
Krčenje gozdov prispeva h globalnemu segrevanju, ker pri
izsekavanju gozdov uhaja
v atmosfero ogljikov dioksid, ki je glavni
toplogredni plin odgovoren za podnebne spremembe.
Gozdovi namreč odstranijo več ogljikovega dioksida iz ozračja, kot njive in
polja.
Glede na podatke UNEP, so v
zadnjih 15 letih za plantaže soje posekali 10
miljonov hektarjev v pokrajini Cerrada,
ki je eno najpomembnejših žarišč biotske raznolikosti v
svetu.
