Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20070213155420283

O uporabi fitofarmacevtskih sredstvih (FFS) nedelja, 18. februar 2007 @ 05:02 CET Uporabnik: tinag INTERVJU Z ANTONOM KOMATOM, SVOBODNIM RAZISKOVALCEM Maša Gedrih 20.12.2006 [neobjavljeno v Nedelu, prejeto 21. decembra 2006] EU priporoča strožje ravnanje s pesticidi, Slovenija ga je liberalizirala. Kako komentirate novelo zakona? Kakšni bi bili lahko njeni učinki (na primer, glede porabe pesticidov)? EU je sprejela vrsto ukrepov, priporočil in direktiv za omejitev porabe pesticidov. Vstop Avstrije, Finske in Švedske je leta 1995 prinesel presenetljiv preobrat (Švedska je v desetih letih znižala porabo pesticidov za 25%, ne da bi ob tem padla količina pridelane hrane). Te tri države so dodobra osvežile sceno, saj so odprle nove perspektive, spreobrnile prioritete in prispevale poučne lastne izkušnje. To je bilo obdobje, ko so se pričeli vrstiti prehranski škandali in mediji so dan za dnem prinašali zlovešče novice o zastrupljeni hrani, umrlih ljudeh in obolelih živalih. Prestrašeno in ogorčeno prebivalstvo ni verjelo nikomur več. Zagovorniki industrijsko pridelane hrane so se poskrili za hrbti politikov. Sedaj so politiki imeli argumente, da posežejo v dogajanje. Ustanoviti so močne neodvisne strokovne skupine, ki so se lotile pregleda dosjejev posameznih pesticidov. Industrija je imela na razpolago 15 let, da se je pripravila na »zagovor«. Ob dejstvu, da povprečni stroški izdelave popolnega dosjeja za aktivno snov znašajo 3,7 milijona Evrov, je industrija sama izbrala, katere pesticide bo obdržala na trgu. Od skupaj 834 aktivnih snovi jih je letelo iz uporabe okrog 60%. EU se je nedvomno odločila, da podpre razvoj trajnostnega kmetovanja. Zdravje prebivalstva in stanje okolja sta dobili prioriteto pred količino pridelane hrane! Leta 2004 je sledil EHAP, okoljski in zdravstveni akcijski načrt (2004-2010), ki ima v programu 13 aktivnosti z ambicijo povezovanja človekovega zdravja (alergije, hormonsko ravnovesje, motnje živčevja in razvoja, rakava obolenja) s kemizacijo okolja. EHAP je pod geslom "Prihodnost naših otrok" kot centralni politični vidik postavil previdnostno načelo – snovi so nevarne, dokler ni dokazano, da niso. V letu 2005 je 100 vodilnih EU raziskovalcev podpisalo Praško deklaracijo (Prague Declaration on Endocrine Disruption), s katero apelirajo na politiko, stroko in javnost, da se prične takoj reševati problem hormonskih motilcev, med katerimi so tudi številni pesticidi. Medtem ko se EU pospešeno dekontaminira, se v Sloveniji ni zgodilo nič. Nasprotno, priče smo pravemu pesticidnemu udaru agrokemičnega lobija, ki zlorablja vsa demokratična načela. Avtorji sprememb zakona o FFS se nam najprej zjokajo na ramenih, da je število dovoljenih aktivnih snovi od 430 padlo na zgolj 280. V njihovi "strupoteki" je torej premajhna izbira strupov! Zato je njihov cilj večja dostopnost in širša izbira pesticidov za neprofesionalne uporabnike. Torej z manjšimi embalažami v prosti prodaji doseči lastnike ohišnic, vrtičkarje in drobne pridelovalce, ki jim je sedaj onemogočen nakup FFS. Razlog naj bi bile "motnje v proizvodnji" in "nekonkurenčnost" kmetijstva. Ali bodo izvoz slovenskega kmetijstva reševali vrtičkarji in ohišnice? Pa saj nismo debili, čemu torej silne subvencije profesionalnim kmetom? Spremembe zakona so bile seveda vsiljene po skrajšanem postopku, s pomenljivim dejstvom, da so bile v razpravo kot NVO in predstavniki zainteresirane javnosti vključeni Kmetijska-gozdarska zbornica, Kmetijski inštitut in Sadjarski center Maribor. Demokracija agrokemijskega lobija torej! Ali lahko tisti, ki posega v okolje, sam ocenjuje posledice svojih dejanj? V Sloveniji je to mogoče, saj se je zdravstveni minister odrekel nadzoru in vse prepustil kmetijskemu ministru. Pri nas bodo za zdravje ljudi skrbeli kar zastrupljevalci sami, o našem zdravju bo torej odločal kmetijski minister! Ali je etično in moralno le preštevati trupla umrlih za rakom in podatke skrbno razvrščati v statistične tabele? Zadeva je zaradi hudo ogroženega javnega interesa in načel okoljske pravičnosti zrela za Ustavno sodišče! Ali so znane številke o sedanji uporabi FFS? Primerjave z Evropo? Koliko FFS lahko slovenska zemlja, podtalnica, površinske vode in ozračje še prenesejo – je meja znana? Po poročilu Evropske okoljske agencije je bila leta 1990 Slovenija po porabi pesticidov na hektar obdelovalne zemlje na četrtem mestu v EU (brez Cipra). Takrat smo na leto porabili kar dobrih 7 kg/ha (že navedena Švedska zgolj slaba 2 kg/ha). V Priročniku o toksikoloških lastnostih pesticidov piše, da smo leta 1995 porabili neverjetnih 7.775 ton strupov! Ampak uradna statistika že vrsto let ždi pri 1.500 tonah! Nekdo torej skriva podatke! Očitno imamo opravka z organiziranim agrokemičnim terorizmom, ki deluje skozi vse kmetijske inštitucije in jih uporablja kot svoje prodajne referente. Pesticidi ne spadajo v naselja, parke, javne zelenice in v bližino otrok, vrtcev in šol, njihovo mesto je zgolj na njivah profesionalnih kmetov. In, če jih fanatiki že proglašajo za farmacevtska sredstva, naj bodo tudi na recept, tako kot so zdravila. Davkoplačevalci ne bomo plačevali lastnega zastrupljanja. Ali (dovolj) poznamo učinke pesticidov na zdravje? So FFS, ki so v uporabi v Sloveniji dovolj testirani glede varnosti? Od stotin uporabljanih pesticidov je njihovih popolnih toksikoloških dosjejev le za vzorec. Ocene tveganj še vedno temelje na zastarelih linearnih modelih, ki uporabljajo zastarele eksperimentalne protokole (glej: DREAMS). Ne vrednotimo sinergičnih učinkov celotnega koktajla strupov v človeškem organizmu, ne obravnavamo radiomimetičnih učinkov pesticidov niti njihov mutageni potencial, še vedno so v prosti uporabi 4 pesticidi z učinkom najhujših hormonskih motilcev (glej: COM (1999)706-C5-0107/2000, Annex 15 in EU Parliament Resolution). V prosti prodaji je tudi 6 organofosfornih insekticidov, ki so hudi možganski strupi predvsem za male otroke in so jih razvili iz bojnih strupov za vojaške namene. V Sloveniji je spremljanje na nivoju poskusov screeninga in v hrani se lahko znajde karkoli. Vsaka država v EU ima možnost, da uporabi načelo previdnosti. Dovolj je en sam dokaz o tveganjih določenega pesticida za zdravje ljudi ali ekosistema in država lahko sprejme omejitve ali prepoved uporabe. Za to pa je potrebna transparentnost nadzora, spremljanje stanja in sprejemanje odločitev. To so temeljni demokratični standardi. Čas je, da vstopimo v evropski pravni red, saj nismo Culukafrija! Je imidakloprid pri nas prepovedan? Je kdo odgovarjal za smrt okoli 1500 panjev čebel pred tremi leti? Pri nas so v prosti prodaji ostali vsi trije pripravki, ki vsebujejo imidakloprid. V ozadju je potekala umazana igra in prodane duše "strokovnjakov". Strup je hormonski motilec, je mutagen in kancerogen. EU direktiva 91/414 predpisuje, da polovična razgradnja (DT) nobenega pesticida ne sme presegati 90 dni, pri imidaklopridu pa je ta kar 2 leti!!! Zaradi povečane uporabe in persistence se strup v prsti ekspotencionalno kopiči. Ker se njegova koncentracija v cvetnih delih rastlin poveča za petkratno količino tiste v prsti, je jasno, da bodo čebele še naprej umirale. S tem pa kmetijstvo ubija kokoš, ki mu nese zlata jajca. Brez čebel ni opraševanja, to ve že vsak otrok, le naši kmetijski "strokovnjaki" ne. Anamneza ekspertokratov je popolna in vprašanje njihove vesti na mestu. O tveganjih imidakloprida priča že sam pamflet proizvajalca, kjer ta oglašuje: "Sproža številne učinke pri termitih, prenehajo se hraniti in niso sposobni vzdrževati svoje skupnosti. Izdelek povzroča, da postanejo termiti neodporni za njihove naravne bolezni." Ampak, saj se prav to dogaja tudi čebelam! Čebele in termiti so socialne žuželke, ki imajo veliko skupnega, tudi skupno usodo zaradi zastrupljanja z imidaklopridom. Kdo nas ima za norca? "Strokovnjaki", katerih naravna inteligenca ne dosega nivoja otroka iz vrtca? Hvala lepa za tako "stroko"! Vir: http://www.indexprohibitorum.si/index-prohibitorum/intervju-z-antonom-komatom-svobodnim-raziskovalcem Komentarji (0) www.pozitivke.net