Spoštovani,

v okviru sedanjih pogajanj o koalicijskem sporazumu bi vas želeli opozoriti na prizadevanja parlamenta za postopno ukinitev okolju škodljivih subvencij. Odločitev parlamenta v zvezi s tem se glasi:

»Odbor za finance in monetarno politiko, odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje ter odbor za infrastrukturo in prostor predlagajo Vladi, da v okviru svojih pristojnosti preuči seznam okolju škodljivih subvencij ter do konca leta 2013 pripravi predlog postopnega zmanjševanja okolju škodljivih subvencij ob upoštevanju okoljskih ciljev države, makroekonomskih razmer ter kratkoročnega vpliva zmanjševanja teh subvencij na konkurenčnost. Seznam naj predvidi obseg letnega zmanjšanja okolju škodljivih subvencij v naslednjem 5-letnem obdobju.«
(Dokument Državnega zbora RS št. 411-01/13-30/4 z dne 20. septembra 2013)

Stanje:
Oceani so domala mrtvi , razmerje fitoplankton plastični mikrodelci je že 1:40, 70% kisika pa menda pride od planktona http://www.mojvideo.com/video.../a33ffd79564ebc7001de

Plastika, onesnaženje, popotnica in dota našim zanamcem Kje se najbolj očitno pozna kaj kot civilizacija puščamo za sabo Addicted to Plastic http://www.youtube.com/watch?v=daSFXZT-HYk

Znanstveniki iz podjetja NewLight Technologies so iznašli način kako CO2 odstraniti iz ozračja in ga spremeniti v nekaj koristnega. To je zelo pomembno odkritje, ki bo imelo pozitivne učinke na naše okolje.

Od leta 1950 so se izpusti toplogrednih plinov povečali za 30%. Toplogredni plini imajo vrsto negativnih učinkov na zdravje ter vplivajo globalno segrevanje. Ker so izpusti toplogrednih plinov CO2 povezani z gospodarstvom in našim načinom življenja, je njihovo zmanjševanje dolgotrajno.

Kateri je najbolj očiten znak, da je z našo družbo nekaj zelo narobe? Enormne količine zavržene hrane. Preprečevanje nastajanja odpadne hrane – je to res tako pomembna tema? Odmetavanje hrane in prehranska kriza dolgo tudi nista bili polemizirani oz. označeni kot nevarni za okolje in ljudi.

Tega, da mečemo stran ogromne količine odvečne, pretečene ali celo sveže hrane, se večina od nas v razvitih državah sploh ne zaveda in zato v tem ne vidimo neke velike zablode, saj lahko vedno kupimo novo in bolj svežo hrano poceni in na vsakem vogalu. In če si hrano lahko privoščimo, pravzaprav ni pomembno, ali jo mečemo stran ali ne. Res? Ne, prav nasprotno.

Namen ekopatrulje AAG je bil predstaviti pomen Osapske jame oz. jame Grad. Ekopatrulja AAG pa je odkrila razdejanje, ki so ga zapustili plezalci po stropovih v tamkajšni jami. Pri tem plezanju uničujejo edinstvene, zaradi fotosinteze ukrivljene stalaktite (slika 1, 2). Da pokažejo svojo ustvarjalnost jih zapičijo v peščena tla (slika 3).

Že pred leti smo opozarjali na razdejanje, ki ga za seboj puščajo novodobni PLEZALCI “PO STROPOVIH JAM”; medtem, ko so v preteklosti uporabljali, zaradi fotosinteze proti vhodu ukrivljeno rastoče, stalaktite za oprimke, jih ti strojni plezalci razbijajo.

Odličen prispevek z naslovom Pod (hranjeni) Alenke Arko in ekipe Oddaje Preverjeno https://www.youtube.com/watch?v=7lGPH4s0L34&list=FLfhT8XcUkrLaXdLl-NEe7gw

Izhodišča za nadaljevanje/dopolnitev zgodbe

1. Pozabljenje glede izvora in originalnosti osnovnih Živil - uvod do Razkroja in Distopije družbe?

Opomniti velja ne le  na spervertiranost naših okušalnih brbončic, pač pa tudi očitnemu dejstvu, da smo kot bitja narave očitno povsem spervertirali vse nase čute in ne le sposobnost okušanja. Sprejeli smo denimo povsem uničeno mleko z lepim imenom Alpsko mleko kot nekaj običajnega, podobnih primerov je se dovolj.

Pazite, kaj in kako jeste, redno se gibljete in mislite, da živite zdravo. Toda ali ste kdaj pomislili, če je vaš dom res varen? Raziskave namreč kažejo, da je lahko vaše življensko okolje nevarno ali celo strupeno.

Če verjamete ali ne, se skoraj v vsakem domu najde visok odstotek strupov, začenši od filtrov za prezračevanje pa vse do kozmetike. Zato je skrajni čas, da tudi temu posvetite potrebno pozornost.

Skoraj ne mine dan, da ne bi na spletnih straneh, na družabnih omrežjih in v drugih popularnih medijih opazili zanimanje in ugibanja v zvezi s koprenastimi oblaki, ki nastajajo kot kondenzacijske sledi za letali. Objavljajo se fotografije kondenzacijskih sledi in seveda komentarji, ki s svojimi vsebinami merijo na teorijo zarote.

Letalske sledi naj bi bile v vnaprej načrtovani obliki križev, raznih mrež in drugih vzorcev, poleg tega pa ne izginejo, temveč ostajajo na nebu po več ur. Šlo naj bi za umetne oblake, ki naj bi zmanjševali sevanje sonca in vsebovali tudi (neznana) kemična sredstva, ki seveda škodijo (na neznan način) zlasti ljudem.

SREČNO V PRIHODNOST - SOUSTVARJAMO JO VSI!  

Eko civilna iniciativa Slovenije (Ekoci):

Prihaja nov čas. Novi izzivi za vse nas prebivalce Slovenije, da z dejanji gradimo sedanjost in prihodnost Slovenije. Ko postanejo naša dejanja širših razsežnosti soustvarjamo svet.

Vsako dobro dejanje šteje! Hvala vam ,da ste z svojimi dejanji aktivno pripomogli, da je boljši svet.

Zatorej srečno na tem našem končku nebes: http://www.youtube.com/watch?v=18K6oEjThT8. vam želimo Ekoci-somišljeniki Eko civilne iniciative Slovenije.

Pot v službo, pohištvo in obleke, barvanje in nega las, ličenje, prehranjevanje, čiščenje ... vse to nas izpostavlja kemikalijam, ki v naše telo vstopajo prek dihal, kože in z zaužitjem. Znanstveniki pravijo, da so lahko nevarni že majhni odmerki kemikalij, ki se tiho kopičijo in šele po letih ali celo desetletjih terjajo svoj davek.

Dolgotrajna izpostavljenost majhnim odmerkom onesnaževal je pri nas slabo opredeljena, kar je leta 2007 spodbudilonacionalni program biomonitoringa kemikalij v ljudeh. Do začetka prihodnjega leta bodo zbrani vsi vzorci prvega cikla presejanja slovenskega prebivalstva »Potrebe po tej raziskavi so se pojavile na podlagi spoznanj, da samo podatki o onesnaženosti zraka, tal, hrane in vode ne povedo dovolj o tem, kako smo ljudje dejansko obremenjeni in ogroženi z različnimi onesnaževali,« je uvodoma povedala mag. Lijana Kononenko iz Urada RS za kemikalije.

Pod ledeno ploskvijo na Grenlandiji je vse leto shranjena tekoča voda, kar so znanstveniki ugotovili s pomočjo podzemne plasti prepustnih kamnin. Voda je shranjena v prostoru zraka med različnimi delci ledu; vodonosnik, ki je sicer velik kot Irska, pa bi lahko pripomogel k razlagam dviga gladin morja. Raziskavo so objavili v zborniku Natur Geoscience.

Topljenje ledu na Grenlandiji je bil v zadnjih letih eden ključnih dejavnikov pri dvigu morske gladine. Medvladni forum o podnebnih spremembah (IPCC) je v najnovejšem poročilu objavil, da se je med letoma 1992 in 2001 vsako leto stalilo 34 milijard ton ledu, število pa se je med letoma 2002 in 2011 povzpelo celo na 215 milijard ton stopljenega ledu letno.

V letu 2013 je Alpe Adria Green odprla tudi “zeleno listo”. Na tej listi bomo prav tako kot na “črni listi” objavljali izbrane kandidate, vendar s to razliko, da bodo na njej navedena imena podjetij, ustanov, občinskih in državnih organov, ki so doprinesli k pozitivnem odnosu do okolja.

Za začetek v letu 2013 objavljamo ime podjetja, ki je po mnenju AAG odstopalo od povprečja.

Zelena lista za leto 2013

V evropskem projektu PTP-Cycle bo v Ljubljani preizkušena učinkovitost osebnega mobilnostnega svetovanja, ki se v Veliki Britaniji v zadnjih letih uveljavlja kot zelo učinkovit način spreminjanja potovalnih navad. Osebno mobilnostno svetovanje se prilagaja posamezniku in lokaciji, promovira uporabo trajnostnih potovalnih načinov in spodbuja postopno spreminjanje potovalnih navad z zagotavljanjem posamezniku prilagojenih informacij in spodbud.

Osebno mobilnostno svetovanje obsega tri korake izvedbe svetovanja:

Celostne prometne strategije (CPS) postajajo vse pogostejši pristop k načrtovanju prometa na lokalni ravni tudi v Sloveniji. Čeprav so mesta in občine pri izdelavi CPS deležni strokovne in politične podpore države in EU, priprava, sprejem in izvajanje CPS še zmeraj odpirajo vrsto izzivov.

Evropski projekt CH4LLENGE nagovarja prepoznane štiri ključne izzive priprave in izvajanja CPS:

- vključevanje deležnikov in javnosti,

V Novi Gorici bo 4. junija 2014 potekala mednarodna konferenca o Celostnih prometnih strategijah, organizirana pod okriljem Slovenske platforme za trajnostno mobilnost in evropskega projekta PUMAS. V okviru konference bosta v ospredju dve temi in sicer:

1. Prekomejno prometno načrtovanje
Celostno prometno načrtovanje že v izhodiščih poudarja pomen obravnave prometa, ki presega administrativne meje. To je še posebej aktualno za upravno organizacijo Slovenije, za katero je značilno veliko število majhnih občin in pomanjkanje regionalne ravni upravljanja.

V znak podpore družbeno odgovorne iniciative, ki podpira ponovno uporabo stvari in s tem zmanjševanjem proizvedenih odpadkov, je Oto Pestner posodil svojo staro skladbo Letiva. Na njej se je več kot 30 let nabiral prah, saj je ostala pozabljena v času, v katerem je nastala. Tako je stara pesem postala ambasador družbeno odgovornega gibanja za ponovno uporabo starih stvari.

Oglejte si pesem z manifestom ponovne uporabe: Oto Pestner - Letiva

Več o iniciativi si lahko preberete na www.snaga.si/ponovna-uporaba

Facebook strani
www.facebook.com/SnagaLjubljana

V okviru Evropskega tedna mobilnosti (ETM) vse več slovenskih občin promovira, izobražuje in ozavešča ljudi o pomenu trajnostne mobilnosti. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor zato želi spodbuditi občine, da ta vse bolj uveljavljen osrednji dogodek trajnostne mobilnosti izkoristijo tudi za preizkus in vzpostavitev trajnih ukrepov.

V sodelovanju s Slovensko platformo za trajnostno mobilnost je tako v okviru ETM 2013 pripravilo Pobudo za podporo občinam pri izvedbi trajnih ukrepov s področja trajnostne mobilnosti (Pobuda). V ETM 2013 je sodelovalo 34 slovenskih občin. Na Pobudo se je celostno odzvala le Nova Gorica, ki je že dolgo del družine mest, aktivnih med Evropskim tednom mobilnosti.

IZMED PREDLOGOV KOMISIJE ZA IZBIRO NAJBOLJ NEEKOLOŠKE OSEBNOSTI PRI AAG JE UPRAVNI ODBOR AAG MED ŠTIRIMI PREDLAGANIMI KANDIDATI IZBRAL, KOT ZMAGOVALKO »ČRNE LISTE«

“SMUČARSKO ZVEZO SLOVENIJE”

- OBRAZLOŽITEV -

Smučarska zveza Slovenije se je na črno listo v letu 2013 uvrstila dvakrat:

1) Zaradi svetlobnega onesnaževanja tekaške steze na Rudnem polju na območju Triglavskega narodnega parka, po 20 uri, čeprav je bilo izdano dovoljenje za osvetljevanje proge (prižgane svetilke) samo do 20. ure.

V letošnjem letu nadaljujemo z ozaveščevalno akcijo o škodljivosti uporabe pirotehničnih sredstev. Pozitivni odzivi minulih dveh let dokazujejo, da se vedno več ljudi zaveda, da uporaba pirotehnike ogroža varnost človeka, moti živali in onesnažuje okolje. Na območju TNP, v naravnem okolju, uporaba pirotehničnih sredstev ni dovoljena, kar ureja Zakon o Triglavskem narodnem parku, poleg tega uporabo teh sredstev ureja tudi Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih.

Z namenom, da bi ljudi še dodatno opozorili in ozavestili, Triglavski narodni park, Planinska zveza Slovenije in CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp pozivajo k podpori akcije Pirotehnika v Triglavskem narodnem parku –NE!

V tipičnem obratu živilskopredelovalne industrije v zahodnem svetu naletimo na naslednji prizor: paleto pakiranih pripravljenih obrokov viličar namesto v dostavno vozilo odpelje na uničenje. Le na eni paleti je toliko hrane, kot bi jo lahko 50 družin jedlo ves teden. Glede na raziskavo iz leta 2002/03 v britanski živilskopredelovalni industriji letno nastane za 4.6 milijonov ton zavržene hrane. Četrtino teh bioloških odpadkov predstavlja neužitna mešanica, ostalo pa stranski proizvodi, odrezki in drugi biorazgradljivi ostanki.

Gre za zelo grobo oceno, ki temelji na raziskavi le 3 % akterjev živilskopredelovalne industrije. Glede na podatke drugih raziskav, živilskopredelovalna industrija v 16 evropskih državah proizvede 195 milijonov ton zavržene hrane, kar znaša približno eno tretjino končne produkcije prehranskih izdelkov. V ZDA pa naj bi po ocenah zavrgli 10 % od celotne proizvodnje hrane.

Že ptički na veji čivkajo, da je ločevanje odpadkov le eden izmed odgovornih načinov ravnanja z odpadki, ključno vlogo na poti do družbe brez odpadkov pa imata ponovna uporaba in preprečevanje nastajanja oz. minimalizacija odpadkov. Članek s podobnim naslovom smo objavili že lansko leto, a vprašanje ostaja enako: Kaj narediti s starimi predmeti, ko jih ne potrebujemo več? Vsekakor obstajajo boljše rešitve, kot da jih damo za staro šaro in na odpad. Za vas smo zbrali sveže informacije, kaj in kam ter komu lahko namenite rabljene (še uporabne) predmete.

Ste se že kdaj vprašali, ali je kateri izmed vaših odsluženih predmetov, morda uporaben za koga drugega? Stara odeja, knjiga, na kateri se že leta nabira prah, premajhna oblačila, igrače in druga otroška oprema, ki ste jo vi ali vaši otroci prerasli, pohištvo in gospodinjski aparati itd. Vsi ti predmeti lahko s kančkom truda najdejo novega lastnika, zato smo za vas zbrali cel kup idej, kam lahko z njimi storite oziroma komu jih lahko podarite.

Potem ko je Mestna občina Ljubljana (MOL) konec septembra zaprla del Slovenske ceste med Šubičevo ulico in Gosposvetsko cesto, so se v enem mesecu koncentracije črnega ogljika pri pošti znižale za 58 odstotkov oziroma se je za toliko izboljšal zrak, se je pohvalila Nataša Jazbinšek Seršen, vodja oddelka za varstvo okolja MOL.

Zagotovila je, da so meritve črnega ogljika v tem primeru primernejše od meritev delcev PM10, ker omogočijo, da se določi vir onesnaževanja; do zdaj niso mogli ločiti, kaj prinese zapora prometa, kolikšen del prispevajo kurišča in koliko drugi viri, saj meritve delcev PM10 tega ne pokažejo, je dodala.

Evropski ministri, pristojni za biogoriva, so zavrnili litvanski predlog za politično omejitev biogoriv. Ta predlog je bil slab, vendar bi omejil rabo biogoriv proizvedenih iz poljščin na 7 % (1), kar je blizu ciljem za 2020. Predlog bi uredil tudi izračunavanje in upoštevanje izpustov iz ILUC (indirect land use change).

Belgija, Danska, Nizozemska, Italija in Luksemburg, ki so imele sicer najbolj ambiciozna stališča, so predlog zavrnile, češ da je bil prešibek. Poljska in Madžarska sta ga zavrnili, ker ne želita omejevanja konvencionalnih biogoriv.