|  Široka koalicija , ki jo sestavlja 34 nevladnih organizacij ter organizacij kmetov in rejskih organizacij iz 27 evropskih držav, tudi iz Slovenije, vložila ugovor na patent na papriko podjetja Syngenta. Syngenta je patentirala odpornost na žuželke, ki so jo prenesli z divje paprike. Takšni patenti so etično sporni, povečujejo koncentracijo semenskega trga, ovirajo inovacije in posledično ogrožajo svetovno varnost preskrbe s hrano. Medtem ko je v Münchnu potekala vložitev ugovora, so zaposlenim na Evropskem patentnem uradu postregli z juho iz pekoče paprike.
8. maja 2013 je Evropska patentna organizacija (EPO) odobrila patent (EP 2140023 B1) podjetju Syngenta za papriko, odporno na žuželke. Divjo papriko z Jamajke so križali s komercialnimi sortami paprike. Divja rastlina je odporna na različne škodljivce, kar pomeni, da je patentirana odpornost že obstajala v naravi. Ne glede na to dejstvo pa Syngenta zahteva lastništvo nad rastlinami paprike, odpornimi na žuželke, ter njihovimi semeni in plodovi, čeprav so patentirane rastline nastale s konvencionalnim žlahtnjenjem. Takšnih rastlin vsekakor ne bi smeli patentirati v okviru evropskega patentnega prava.
Organizacije, ki izpodbijajo patent, zahtevajo njegov preklic. Prvič v zgodovini EPO se je zgodilo, da patentu nasprotuje tako široka opozicija, ki jo sestavljajo vlagatelji iz 26 držav članic Evropske patentne konvencije. To odraža široko nestrinjanje s trenutnimi praksami EPO. Maja 2012 je Evropski parlament sprejel resolucijo, ki „poziva EPO, da iz patentiranja izključi proizvode, pridobljene s konvencionalnim žlahtnjenjem, in vse konvencionalne metode žlahtnjenja." Zadevo lahko spremeni sklep razširjenega sveta EPO, ki lahko vpliva na spremembo prakse podeljevanja patentov za konvencionalne rastline. Preklic patenta na papriko bi bil pomemben prvi korak. Toda da bi dosegli nujno potrebne in trajne spremembe, je potrebna politična odločitev Upravnega sveta EPO.
Stanje, ko je rastline možno patentirati, pospešuje sedanji proces koncentracije svetovnega trga semen, na katerem nekaj multinacionalnih korporacij nadzoruje prihodnost naše hrane. Patenti na semena naj bi menda spodbujali k žlahtnjenju novih sort rastlin, vendar pa povzročajo nasprotno: žlahtnitelji ne morejo prosto dostopati do povsem osnovnega materiala za žlahtnjenja rastlin, kot so sorte rastlin in divje rastline. To povzroča zmanjševanje biotske raznovrstnosti v kmetijstvu in zmanjševanje prehranske suverenosti, s tem pa tudi manjšo možnost izbire za potrošnike.
Več informacij:
Infografika (v slovenščini) na www.itr.si
Poročilo Zasebno prilaščanje narave – Syngentin patent na papriko (v angl.), na http://www.evb.ch/en/freepepper
Kontaktne osebe:
Anamarija Slabe, Inštitut za trajnostni razvoj, Ljubljana, (01) 4397 465, 041 725 991
François Meienberg , Bernska deklaracija, food@evb.ch , +41 44 277 70 04
|
NE ZAMUDITE
Vseevropsko nasprotovanje patentu na papriko podjetja Syngenta
Prispeval/a: AnaH dne torek, 11. februar 2014 @ 11:06 CET
Že iz opisa, da ima divja paprika, torej delo narave, v sebi odpornost na žuželke, kultivirana paprika pa ne, pove, da narava opravi vse bolje od človeških pogruntavščin!
Veselim se, da mi bo ob skopnelem snegu dostopno nabiranje regrata, trpotca, pozneje še kislice in rmana. Le po pomladanskih zvončkih in noricah ne posegam več za v vazo. Prehitro bi bili ob življenje. Ne mikajo me paradižniki, ki niso zrasli iz zemeljske prsti, temveč le iz vode. To je moj "ne" zlorabi kemije.