V sosednji Italiji so si nekatere občine zastavile cilj, da bodo do leta 2022 ločeno zbrale 96,7 % vseh komunalnih odpadkov in jih snovno izrabile. In da bo do istega leta vsak prebivalec ustvaril le 10 kg mešanih ostankov odpadkov na leto. Zveni nemogoče? Da z Zero Waste cilji mislijo resno, smo se prepričali sami.

Ekologi brez meja smo konec oktobra na okrogli mizi Slovenija na poti do Zero Waste gostili tudi direktorja organizacije Zero Waste Europe. Naše društvo je v procesu pristopanja k članstvu v tej organizaciji in zato smo prejeli povabilo na obisk primera dobre Zero Waste prakse v Trevisu in Priuli v Italiji. Obisk smo organizirali v sodelovanju z Zbornico komunalnega gospodarstva in udeležilo se ga je kar 16 predstavnikov različnih javnih komunalnih podjetij iz Slovenije.

Obiskali smo javno komunalno podjetje Contarina, ki ga sestavljata dva konzorcija občin iz provinc Priula in Treviso. Konzorcija skupaj združujeta 50 občin in pokrivata 500.000 prebivalcev. Sistem ravnanja z odpadki v Contarini je sestavljen iz zbiranja od vrat do vrat, sistema plačaj, kolikor odvržeš, nadzora, sistema podatkovnih baz in komuniciranja.

Od vrat do vrat zbirajo mešane ostanke odpadkov, kuhinjske odpadke, papir in na zahtevo stranke tudi vrtni odrez. Za ostalo embalažo se sistema med Priulo in Trevsiom nekoliko razlikujeta. V Priuli imajo en zabojnik za steklo, plastiko in kovine. V Trevisu v zabojnikih zbirajo zgolj steklo, v vrečah pa plastiko in kovine. Kuhinjske odpadkedvakrat tedensko oddajo v majhnih zabojnikih zato, da preprečijo neprijeten vonj in nastajanje vlage.

Druge vrste odpadkov večinoma odvažajo enkrat na 15 dni. Tako kot pri nas, so vzpostavili mrežo zbirnih centrov, kamor lahko prebivalci brezplačno pripeljejo različne vrste odpadkov: nevarne odpadke, kosovne odpadke, odpadne gume, steklo, kovine, les, itd. Za ločeno zbiranje v starih mestnih jedrih oziroma povsod, kjer je za standardne zabojnike premalo prostora, so oblikovali posebne, manjše zabojnike.

Vsak zabojnik je opremljen s pasivnim RFID (Radio-Frequency Identification) sistemom, ki omogoča njegovo evidentiranje in zabeleži datum ter čas praznjenja. S tem dobijo osnovo zaračunavanju storitev odvoza odpadkov po načelu plačaj, kolikor odvržeš (PAYT). Istočasno pa nastajajo vse potrebne evidence podatkov o odpadkih, ki jih zato lahko natančno vodijo na nivoju gospodinjstva, občine, regije in države. Ker informacijski sistem temelji na digitalnem mapiranju in geopodatkih, jim omogoča sledenje vozilom in oblikovanje enotne baze podatkov o uporabnikih.

Sistem PAYT je sestavljen iz fiksnega in variabilnega dela . Osnova za fiksni del cene odvoza je število članov gospodinjstva. Variabilni del temelji na številu odvoza mešanih ostankov komunalnih odpadkov. Gospodinjstvo namreč zabojnik za mešane odpadke pripravi za odvoz takrat, ko je poln. V primeru, da ločuje več odpadkov, je tako stimulirano z manjšim številom odvozov in s tem z nižjo ceno. Če gospodinjstvo želi odvoz vrtnega odreza, jim to dodatno zaračunajo. Ceno odvoza pa lahko za 30 % zniža tako, da kompostira doma. Za podjetja je fiksni del cene sestavljen iz površine poslovnega prostora in velikosti zabojnikov. Variabilni del pa prav tako iz števila odvozov mešanih ostankov odpadkov in velikosti zabojnika. Razmerje med fiksnim in variabilnim delom je skrbno določeno tako, da spodbuja ločeno zbiranje in istočasno preprečuje črno odlaganje v naravi.

Sistem jim omogoča 83 % ločeno zbranih odpadkov, medtem ko je povprečje v Italiji 39,9 %. Povprečna cena odvoza odpadkov za gospodinjstvo v Italiji znaša 240,37 eur letno, v Contarini pa gospodinjstvo v povprečju plača 168,81 eur na leto, ali okvirno 30 % manj od italijanskega povprečja.

V Contarini komuniciranju z javnostjo namenijo 2 % vseh prihodkov in ocenjujejo, da je to izjemno pomemben del sistema. Komunicirajo preko pisarne, časopisa, spletne strani, raznih dogodkov, okoljskega izobraževanja. Poudarjajo, da mora komuniciranje potekati neprekinjeno, saj je gonilo dobrega delovanja sistema in zagotavlja njegovo nenehno izboljševanje. Ločeno zbiranje neprestano nadzirajo na dveh nivojih. Prvi je pravilnost ločenega zbiranja posameznih frakcij. Če uporabnik naredi napako, jo zaradi označenih zabojnikov lahko zabeležijo in mu ob naslednjem obisku pustijo opozorilo. Tretjič pa prejme kazen. Opravljajo redne nadzore odlaganja v naravi in po uvedbi PAYT sistema povečanja črnega odlaganja niso zaznali.

Zbrane ločene frakcije odpadkov lahko prodajo na trgu sekundarnih surovin ali nacionalnim shemam. Slednje so organizirane po načelu podaljšane odgovornosti proizvajalca. Večinoma se javna komunalna podjetja zato odločajo, da ločene frakcije prodajo nacionalnim shemam, ki sicer ponujajo nižje cene, a so neodvisne od nihanja cen na svetovnih trgih sekundarnih surovin. Nacionalna shema jim za odpadno plastiko na primer plača 130 eur na tono. Kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odrez kompostirajo ali anaerobno predelajo s pridobivanjem energije.

Pri preprečevanju nastajanja odpadkov so se usmerili v spodbujanje kompostiranja doma, spodbujanje uporabe plenic za večkratno uporabo in ustanavljanje centrov ponovne uporabe. Slednji tesno sodelujejo z različnimi humanitarnimi organizacijami. V Italiji letno povprečno nastane 504 kg odpadkov, medtem ko v Priuli 350 kg in v Trevisu 336 kg odpadkov na prebivalca letno. O uspešnosti sistema ločenega zbiranja pa je še bolj zgovoren podatek, da v Italiji letno nastane 303 kg mešanih ostankov komunalnih odpadkov na prebivalca, medtem ko v Priuli 58 kg in v Trevisu zgolj 55 kg. Do leta 2022 so si zastavili cilj, da bo letno na prebivalca nastalo samo še 10 kg mešanih ostankov, reciklirali pa bodo 96,7 % vseh nastalih odpadkov.

Uspešni sistemi ločenega zbiranja odpadkov v Italiji niso naključje. Že leta 1993 je občina Bellusco po uvedbi zbiranja od vrat do vrat dosegla 65 %, v občini Carnate so leta 1995 uvedli prozorne vreče za mešane ostanke odpadkov in ločeno zbiranje je poskočilo na 75 %. Po uvedbi PAYT sistema leta 1997 je občina Torre Boldone dosegla 80 %. Danes je v Italiji 199 Zero Waste občin, ki pokrivajo 4,5 milijona prebivalcev, dosegajo skoraj 80 % ločeno zbiranje, v nekaterih primerih celo 90 %.

Mešane ostanke odpadkov dodatno obdelajo preko (MRBT (Material Recovery, Biological Treatment) sistema, s pomočjo katerega izločijo še okvirno 15 % materialov za recikliranje, kompostiranje in anaerobno obdelavo. Vedno manjše količine biološko stabiliziranih odpadkov odlagajo na odlagališča.

V Italiji je delovalo kar nekaj sežigalnic, a jih v mnogih regijah zapirajo in mešane komunalne odpadke preusmerjajo v materialno predelavo, kot na primer v provincah Reggio Emilia, Imperia, Valle d'Aosta. Celo Danska, ki je znana po velikem številu sežigalnic, pripravlja izhodno strategijo za opuščanje sežiga. V EU se namreč vedno bolj zavedajo pomembnosti sekundarnih surovin, čemur sledi zakonodaja, ki spodbuja preprečevanje nastajanja odpadkov in recikliranje. Zato so zahteve po deležih snovne izrabe vedno večje, količine mešanih ostankov odpadkov se bodo nižale, njihova obdelava pred odlaganjem pa bo obvezna. Takšne trende lahko podpira le prilagodljiv sistem ravnanja z odpadki.

V Contarini zato mešane ostanke odpadkov skrbno analizirajo, da ugotovijo njihovo sestavo. Rezultati jim omogočajo usmerjanje na ravnanje s tistimi odpadki, ki v mešanih preostankih predstavljajo velike deleže. Pri tem se ravnajo po načelu maksimalne snovne izrabe, minimalnem odlaganju, minimalnih vplivih odpadkov na odlagališčih in ohranjanju prilagodljivosti sistema. Tako zasnovan MRBT sistem jim prinaša prednosti, kot so: nižji stroški, hitra implementacija ter prilagodljivost glede na tokove ločeno zbranih odpadkov.

Spodbudno je, da se je strokovnega obiska v Italiji udeležilo lepo število predstavnikov naših javnih komunalnih podjetij. V začetku naslednjega leta bomo zato skušali organizirati naslednji obisk, tokrat namenjen ogledu MRBT sistema ravnanja z mešanimi ostanki odpadkov in komuniciranju z javnostjo.

Prispevek o obisku v Italiji na 24ur: Dobra praksa: z ločevanje do nižje cene odvoza odpadkov

Piše: Erika Oblak

Vir: http://ebm.si/oj/