|
||||||
|
|||||||
Piše: Sanja Lončar v Vivi www.viva.si
Že ugibate, kakšno bo nadaljevanje stavka? Če bi si Angelina Jolie podrobneje pogledala, kako rastejo rastline, ne bi nasedla zgodbicam o tem, da geni določajo naše življenje – in posledično si zaradi gena BRCA1 ali BRCA2 v svojem telesu verjetno ne bi dala odrezati dojk.
Ali vas zanima, kaj nam lahko rastline povedo o tem, da naj bi geni določali našo usodo, čemur pravimo genski determinizem? Po domače povedano, požvižgajo se nanj. Drži, da je v genih rastline zapisana barva njenih cvetov, oblika sadežev in še marsikaj drugega, kakšni bodo ti v resnici, pa je odvisno od številnih drugih dejavnikov.
Kaj pravijo o genskem determinizmu rastline?
Če ste si kdaj zaželeli vzgojiti sadike, ste imeli priložnost, da ste vse to ugotovili na lastne oči. Če te izkušnje nimate, jo lahko pridobite v nekaj tednih, pa ne samo zaradi tega, da boste pridelali zelenjavo! Preprosto zaradi tega, da vas nikoli več ne bodo strašili s tem, da vašo usodo določajo geni. Potrebujete samo nekaj lončkov prsti, v katere boste dali seme. Nato vse skupaj postavitena okensko polico, enako seme pa sočasno zasejte tudi na vrtu.
Enak genski material, kot bi se izrazili znanstveniki, ste torej postavili v različni okolji. Vsak vrtičkar dobro pozna nadaljevanje te zgodbe. Še posebno spomladi, ko želimo skrajšati dolgo slovensko zimo, in letos je bila še posebno dolga, okenske police kaj hitro postanejo pretesne za vse sadike. Te pa se iz dneva v dan vse bolj iztegujejo kvišku, imajo tenka stebelca in so svetlo zelene.
Nato nastopi kritični trenutek. Zelene "dojenčke" je treba peljati "na sprehod". Kot mačka mlade jih začnemo prekladati z notranje okenske police na zunanjo ali na balkon… Kot vsaka mačja mati najprej preverimo teren. Predstavljajte si idealne marčevske temperature, od 10 do 15 stopinj, sonček milo sije, blag vetrc …Varno za sadike, torej. In tako jih za nekaj ur postavite ven. Ko se vrnete, vas utegne čakati žalosten prizor. Nekatere rastline so docela "skurjene".
To se mi je zgodilovečkrat, le da takrat nisem vedela, zakaj. Kaj jih je pokončalo, če pa je vreme tako lepo, sem se spraševala. Zagotovo niso pozeble. Takrat še nisem vedela, da jih je pokončalo marčevsko sonce. To, da so se na topli strani okna prijetno grele, jim je sicer zagotavljalo toploto in del spektra svetlobe, vendar je steklo filtriralo UVA-, UVB- in druga valovanja, ki jih rastline niso bile vajene, zato je bilo prvo srečanje s polnim spektrom svetlobe usodno. Popolnoma drugačna je bila zgodba z rastlinami iz enakega semena, ki so samonikle. Teh sonce prav nič ne moti. Že od začetka imajo temno zelene listke, ne silijo pretirano kvišku, stebelce je takoj zadebeljeno, poleg tega so lahko od jutra do večera izpostavljene svetlobi, ne da bi jim to škodovalo.
Izkušnje štejejo bolj kot geni
Nauk te zgodbe je očiten vsakomur, ki ga želi razumeti. Kljub enakemu semenu (genski zapis) so bile nekatere rastline sposobne prenesti obilo UV-sevanja, druge pa je skoraj pokončalo. Te razlike niso ustvarili geni, marveč "način življenja". Rastline so preprosto razvile, kar so potrebovale, tisto, česar jim ni bilo treba razvijati, pa je ostalo nerazvito.
Enako velja za vse rastline. Ali ste se kdaj vprašali, zakaj najbolj aromatične zdravilne rastline rastejo prav tam, kjer so razmere za rast najbolj skrajne? Na vročih obalah in v višavju si morajo za preživetje priskrbeti ogromno antioksidantov in drugih varovalnih snovi, nekako si morajo pomagati v mrazu in vročini, preživeti morajo tudi dolga sušna ali deževna obdobja.
Z vsem tem se njihovim lepo negovanim, redno hranjenim in posledično razvajenim sorodnicam na vrtovih ni treba ukvarjati.Množična vzgoja sadik, ki jih gnojijo skozi liste in preventivno škropijo z zaščitnimi sredstvi, doseže, da so rastline dobesedno "zaostale". Čeprav v svojem genskem materialu nosijo dragocene zaklade svojih staršev, jim ničesar od tega ni bilo treba razviti. Le čemu bi se prilagajale mrazu, če pa je v rastlinjaku prijetno toplo? Le čemu bi razvile adaptogene snovi, ki omilijo stres zaradi suše, če pa jih redno zalivajo? Le čemu bi razvile zdravilne snovi, s katerimi bi se lahko obvarovale pred glivicami in drugimi težavami, če pa jih pridelovalci pred vsem tem ščitijo s kemičnimi snovmi? In če vsega tega niso razvile, kaj boste imeli od njihovega uživanja? Kaj vam lahko ponudijo razen svoje prazne lepote?
Zato ni nenavadno, da ljudem primanjkuje antioksidantov, vitaminov in varovalnih snovi, da so izgubili sposobnost premagovanja glivicin drugih mikroorganizmov. Tudi ljudje, ki uživajo vse več hrane iz rastlinjakov, čedalje bolj spominjajo na rože iz rastlinjaka. Lepi, prazni, na soncu pa ne morejo preživeti enega samega dne, ne da bi jih "skurilo" …
Kar sejete, to žanjete
Enako je z našimi otroki. Nič ne pomaga,če je v njih mešanica genov dobrih in sposobnih staršev. Če jim je bilo od majhnega mehko postlano (da jim ne bi bilo treba prestati težkih preizkušenj, ki so jih morali preživeti starši), na koncu nastanejo "rože iz rastlinjaka", ki niso sposobne funkcionirati v naravnem okolju in samostojno reševati težav. Geni ne bodo odločali o njihovi uspešnosti v življenju in morebitnih boleznih, ki jih bodo doletele. Odločilno vlogo bodo imele izkušnje in tudi vzorci, ki jih bodo pri tem razvili.
Pa se vrnimo k Angelini Jolie, ki je bila zaradi odrezanih dojk deležna več publiciteta kot zaradi vseh svojih filmskih dosežkov. Prav zanima me, kako bi se odločila, če bi vedela, da je pogostnost raka dojke pri posvojenih deklicah primerljiva s pogostnostjo raka pri materah, ki so jih posvojile, in ne toliko s pogostnostjo tega pri njihovih bioloških materah. Podobno sklepajo tudi raziskovalci raka prostate, ki ugotavljajo, da je v družini, v kateri žena zboli za rakom dojke, veliko večja tudi verjetnost, da bo moški zbolel za rakom prostate. Kako to, če zakonca zagotovo nimata enakega genskega materiala? Genskega materiala res ne, zato pa imata podobno življenjsko zgodbo in enako hrano na krožniku.
Življenje je veliko bolj preprosto, kot nam ga včasih poskuša prestaviti znanost. Naš genski material je le potencial, ki ga aktiviramo ali ne. Aktivno ga spreminja tudi vsaka naša izkušnja ali spoznanje. Tudi pri tem se lahko podučimo pri rastlinah. Sivka, ki sem jo prinesla s Hvara, je sprva le stežka preživela naše hladne zime. Po nekaj letih prilagajanja pa se je navadila tukajšnjih razmer, tako da je ni več treba ščititi pred mrazom. V tem času je nisem križala z nobeno drugo rastlino. Dobila je le nove izkušnje in jih vgradila v svoje gene. Kako to vem? Preprosto: potaknjenci iz tega grma so romali k prijateljem, ki živijo v podobno hladnih koncih Slovenije. In povsod je zimo preživela brez težav.
Pomislite na to naslednjič, ko vam bo nekdo zatrjeval, da je kaka vaša težava dedna. "Dedne" so izkušnje in vzorci, ki smo jih prevzeli od staršev in okolja, v katerem smo odraščali. Če bi moja sivka vztrajala pri tem, da lahko preživi le takšne zime, kakršne so na Hvaru, je ne bi več bilo. Tudi vi lahko spremenite vzorce, ki vas omejujejo ali celo življenjsko ogrožajo, in zaživite brez strahu pred boleznimi.
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Angelina-Jolie-Gojenje-Sadik-Rast
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
