Živimo v času, v katerem je vsega na pretek, celo preveč. Trgovine na vsakem koraku, vedno več akcij, cene izdelkov sprejemljive, njihova kvaliteta pa močno pod vprašajem. In tako smo vsi čedalje bolj nagnjeni k temu, da ob svojem boju za preživetje zanemarjamo zelo pomembne stvari – svoje zdravje, vpliv na okolje in vrednote, po katerih hodimo, namesto da bi se ustavili in jih ponovno obudili.

Žal je tako, da s svojim vedenjem dovoljujemo, da drugi vplivajo na naš ritem življenja. Postali smo veliki potrošniki na vseh področjih, istočasno pa smo čedalje bolj bolni, potrti in odtujeni od drugih. Danes je lažje zaviti v bližnjo trgovino in prazniti prodajne police, kot pa malo pogledati okrog sebe in kakšno stvar pripraviti doma. Vse, kar vidimo danes je nizka cena, reklame, ki nam obljubljajo najboljše, plačane ''strokovnjake'', ki nam zagotavljajo čudeže. Čudež pa je, da je naše zdravje vedno slabše ob vseh teh čudežnih stvareh, da je okolje vedno bolj zastrupljeno in da je odpadne embalaže vedno več.

Za nami so prazniki, ki so v vsak dom prinesli nekaj novega, drugačnega. In to niso le iskrene želje, ki smo jih izrekli ob vstopu v novo leto, upanje in cilji, ki smo si jih zastavili. Prinesli so tudi goro odpadkov, strupov, ki smo jih zaužili in verjetno tudi stvari, ki smo jih ponovno nakupili po namigih proizvajalcev in prodajalcev. Večina med nami se je verjetno zaobljubila, da z novim letom opusti slabe navade, izboljša svoje zdravje in naredi kaj dobrega zase in za druge. Na žalost pa običajno po prvih mesecih pozabimo na obljube in naprej živimo po starem. A že z eno majhno spremembo v svojem ravnanju imamo močan vpliv na ogromno področij našega življenja. Šele, ko se začnemo zavedati, da smo del moderne potrošniške družbe in da posedujemo veliko več stvari, kot jih v resnici potrebujemo, lahko začnemo spreminjati stvari na bolje.

Industrija obstaja zaradi nas, vse, kar se prodaja, se prodaja zaradi nas. Mi, potrošniki, omogočamo in vzpodbujamo razvoj vedno novih storitev in izdelkov, ki pa imajo na nas čedalje slabši vpliv. Vsak od nas lahko naredi velike spremembe, če se za to odloči. Že s tem, ko se odpovemo vsaj eni stvari, ki nam ni nujno potrebna za življenje, ne le prihranimo denar, ampak v prvi vrsti pomagamo pri ohranitvi svojega zdravja in naravnega okolja, hkrati pa se upremo vsem, ki nam na silo skušajo spremeniti navade, želijo bogateti na račun našega zdravja in nas prisiliti v to, da opustimo še tisto, kar znamo narediti in pripraviti sami. Če se malo bolj poglobimo v svoj dom in stvari, ki jih imamo, lahko najdemo veliko takšnih, ki so vsestransko uporabne. Zato ne potrebujemo številna draga čistila, ki zastrupljajo našo vodo in zemljo, ne dragih kozmetičnih pripravkov. Z malo zanimanja, razmišljanja in domišljije si lahko močno olajšamo življenje, poskrbimo za bolj zdrav način življenjskega sloga, potrošimo veliko manj vsega, se povezujemo z ljudmi ter si izmenjujemo mnenja in izkušnje.

V kratkem času je bilo narejeno veliko na področju varovanja okolja, žalostno pa je, da zaradi lastnega udobja marsikdo še ni pripravljen na pozitivne spremembe. Raje zapravljamo čas s preračunavanjem, koliko prostora nam vzame dodaten koš za ločevanje odpadkov, se zgražamo zaradi dodatnega evra, ki ga moramo plačati za to, da nekdo razvršča odpadke, ki smo jih odvrgli,... V trgovino pa največkrat gremo, da zapolnimo praznino, ki nas razjeda, namesto, da bi se v tem času izpolnili tako, da naredimo nekaj dobrega in koristnega. Največji problem je v nas samih, v našem doživljanju, prepričanjih in udobju, ki ga nismo pripravljeni zamenjati za nič.

Prisiljeni smo gledati na vsak cent in razmišljati, kam ga bomo dali. A to ne pomeni, da iz trgovine odidemo s polnim vozičkom najcenejših živil. Pomeni, da smo nakupili tisto, kar zares potrebujemo in ne bomo zavrgli zaradi nepremišljenosti. Enako je z vsemi ostalimi izdelki. Ko gledamo samo na končni znesek in na nič drugega, smo spregledali marsikaj. V poplavi vsega smo pozabili, da je veliko takih, ki si ne zmorejo vsako sezono zamenjati celotne garderobe. In dokler bodo obstajali taki, je prav, da preden zavržemo katerokoli še uporabno stvar, pomislimo, da bi jo bil nekje nekdo zares vesel. Majhna stvar, ki nekomu polepša dan, prihrani stroške in pomaga pri ohranitvi okolja.

Če bi se le en dan vsak od nas držal že uveljavljenega sistema ločevanja odpadkov, se v trgovino odpravil z vsaj približno določenim seznamom, kaj zares potrebuje, si vzel kakšno minuto več časa in prebral deklaracije na živilih ter se šele potem odločil za nakup, dvakrat premislil, preden ob najmanjši bolečini poseže po tableti, ki je tisti trenutek najbolj pri roki, premajhna oblačila podaril nekomu, ki jih potrebuje, igrače, ki se jih je otrok naveličal, podaril otrokom, ki takih igrač nimajo, ter ob vsem tem podprl tako skrb za okolje in zdravje, kot tudi domača podjetja, kmetije, organizacije, bi se hitro začeli zavedati, da vsakodnevno delamo grozno škodo. Krivi smo za goro odpadkov, ki nastaja zaradi našega razsipnega obnašanja in pohlepa. Slabo zdravje je prej ali slej rezultat naših dejanj. Včasih bi potrebovali le minuto več časa za razmislek, pa se za določeno stvar ne bi odločili. Zato čas, ki ga porabimo za premislek, ni izgubljen.

Odprimo oči in spreglejmo, kaj delamo. A začnimo najprej vsak pri sebi. Začnimo se zavedati, da vsako dejanje pusti posledice, dobre ali slabe. Naj naši otroci dihajo svež zrak in vidijo lepoto v naravi, ki nas obkroža, ne pa, da jih namesto tega vodimo v nakupovalne centre in jih zasipavamo s številnimi dragimi igračami, ki so jih po možnosti delale zgarane človeške roke v obupnih razmerah. Otroci so naše bogastvo in zanje se nismo odločili za to, da bi jim pokazali vse slabe strani te družbe, sveta. Imamo jih iz vseh drugih razlogov in dolžni smo jim pokazati in dati najboljše, kar premoremo. Torej je naša dolžnost tudi ta, da jih naučimo ravnanja, s katerim ne delajo škode. Smo njihovi učitelji. In cilj vsakega starša je, oziroma bi moral biti, da svojega otroka od malih nog spremlja na poti spoznanj in učenja ter se po svojih močeh trudi, da živi v zdravem in varnem okolju.

Ne pozabimo: »Majhen korak za človeka, velik korak za človeštvo.« (Neil Armstrong)

Piše: Iva Pajenk

Vir: http://ebm.si/oj/