Slovenija se segreva dvakrat hitreje kot drugi deli Evrope
torek, 11. februar 2014 @ 22:30 CET
Uporabnik: Sonce
Načrt EU je do leta 2030 zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 40 odstotkov glede na raven iz leta 1990 in povečati delež obnovljivih virov energije za 27 odstotkov. Okoljevarstveniki trdijo, da je plan neambiciozen in da bi bilo treba emisije do 2030. zmanjšati za vsaj do 50 odstotkov, cilji pa morajo slediti 80- do 95-odstotnemu zmanjšanju toplogrednih plinov do leta 2050.
Da bi omilili podnebne spremembe in preprečili segrevanje ozračja pod dvema stopinjama Celzija, bi poleg tega moral ves svet, ne le EU, znatno zmanjšati izpuste toplogrednih plinov.
Še zlasti Slovenci bi morali biti zaskrbljeni nad malomarnim reševanjem te problematike, saj se Slovenija ogreva dvakrat hitreje kot drugi deli EU. Obetajo se nam povišanje dnevnih temperatur za pet do osem stopinj Celzija, manj padavin (kratkoročno), povečana bo poplavna ogroženost (stoletne vode se spreminjajo v desetletne), imeli bomo sušo, samooskrba ne bo mogoča, večja bo pojavnost bolezni, ki so zdaj značilne za južno poloblo.
Načrt EU je do leta 2030 zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 40 odstotkov glede na raven iz leta 1990 in povečati delež obnovljivih virov energije za 27 odstotkov. Okoljevarstveniki trdijo, da je plan neambiciozen in da bi bilo treba emisije do 2030. zmanjšati za vsaj do 50 odstotkov, cilji pa morajo slediti 80- do 95-odstotnemu zmanjšanju toplogrednih plinov do leta 2050.
