Vsako leto 1. decembra obeležujemo Svetovni dan aidsa, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) prvič razglasila leta 1988 in vse odtlej je to pomemben mednarodni dan, ki ga usklajeno obeležujemo po vsem svetu. Letošnji Svetovni dan aidsa še vedno poteka pod geslom globalne kampanje »Proti ničli - nič novih okužb, nič diskriminacije, nič umrlih zaradi aidsa«.

V svetu se število oseb, ki živijo s HIV, povečuje, prav tako tudi v Sloveniji, kjer sicer še vedno živi manj kot ena HIV pozitivna oseba na 1000 prebivalcev. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v obdobju zadnjih 30 let zabeležil 726 okužb s HIV. V zadnjem desetletju je za aidsom zbolelo 112 oseb in 23 jih je po diagnozi aidsa umrlo.

Zaobljubo optimista ("The Optimist Creed") Christian D. Larson

Obljubi si...

Da boš močan.
Da nič ne bo moglo zmotiti miru v tebi.
Da boš vsem, ki jih srečuješ, govoril o zdravju, sreči in obilju.
Da boš vsem svojim prijateljem dal čutiti, da so nekaj posebnega.

Da boš v vsaki stvari poiskal dobre plati in uresničil pozitivni pogled na svet.

Da boš razmišljal le o dobrem, delal le dobro in pričakoval le dobro.

Neobriti november ali movember na prvi pogled nima prav veliko skupnega z zdravjem. Če bi bili brki čudežno zdravilo, bi filmske detektive iz sedemdesetih let povezovali z njihovim zdravjem ne pa z duhovitimi enozložnicami.

Ok, smeh je res pol zdravja, a vseeno ... Povezava obstaja - najpomembnejše pri ohranjanju zdravja je znanje. Zavedanje tveganj in pomagal, ki nam jih pomagajo omiliti. Konec koncev je november tudi mesec, ki s turobno meglo napoveduje zimo in zadnji trenutek, da okrepimo svoj imunski sistem.

Običajen prehlad se lahko tudi zaplete - pri predšolskih otrocih je najpogostejši povzročitelj pljučnice respiratorni sincicijski virus (RSV)

V Sekciji za preventivno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu (SPM) opozarjajo, da v obdobju po hitri ohladitvi vremena lahko pričakujemo porast respiratornih obolenj. Čeprav okužbe z respiratornimi virusi večinoma minejo brez posebnosti, pa pri bolj ogroženih skupinah lahko povzročijo nepredvidene zaplete. Največje tveganje tako predstavljajo za dojenčke in majhne otroke, pri katerih poleg prehlada lahko povzročijo resnejša obolenja dihal.

Prav tako v eni sezoni lahko večkrat zbolimo zaradi popolnoma enakega virusa, ker se ne vzpostavi dovolj visoka imunost. Za preprečevanje širjenja okužb so zato zelo pomembni preventivni ukrepi, ki jih v času sezone moramo izvajati vsi.

Zaradi s starostjo povezanega popuščanja imunskega sistema so starejši posebej ogroženi – Učinkovita zaščita s cepljenjem

Na strokovnem srečanju so strokovnjaki in bolniki spregovorili o nevarnostih pnevmokokne pljučnice za starejše ljudi, ki jih, poleg dojenčkov in otrok do petega leta starosti, ta vrsta infekcije najbolj ogroža. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije pnevmokokna pljučnica sodi med deset najpomembnejših vzrokov za smrtnost na svetu, čeprav je okužbo s pnevmokoki mogoče učinkovito preprečiti s cepljenjem.

Včasih so zdravniki za pljučnico rekli, da je poslednja spremljevalka starih ljudi. Pogosto je bila namreč zadnje, kar so doživeli, saj je terjala visok davek. Življenjske razmere so danes bistveno boljše, a pred pljučnico žal nismo varni, so opozorili organizatorji, Društvo za boj proti raku in drugim kroničnim boleznim ko-RAK.si in Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije. Na možnosti preprečevanja in zmanjšanja števila pogosto nepotrebnih okužb in zapletov, ki jim sledijo, so se odločili opozoriti v luči Svetovnega dneva pljučnice.

Podatkov o tem, koliko mater dejansko v praksi koristi odmor za dojenje, ni.

"Slovenija ima, kar se zakonodaje tiče, zelo dobro zaščito ženske po porodu," pravi svetovalka za laktacijo in dojenjeAndreja Tekauc Golob, pediatrinja in dr. medicine s Kliničnega oddelka za ginekologijo in perinatologijo UKC Maribor. "Imamo relativno dolg porodniški stalež, zakonodaja pa omogoča tudi zaščito dojenja do 18 meseca otrokove starosti, ko ima ženska možnost koristiti eno uro za dojenje med delovnim časom."

Zdravstvo v članicah OECD-ja
OECD v letošnji publikaciji o zdravstvu ugotavlja, da je Slovenija pri večini kazalnikov zdravja in zdravstvenega varstva v povprečju, še vedno pa spada med države z višjimi stopnjami samomorilnosti.

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v pregledu zdravstva držav članic ugotavlja, da nobena od držav članic ne izstopa po vseh ali vsaj večini ključnih kazalnikov kakovosti zdravstvene oskrbe.

Izbrani kazalniki zdravstvenega stanja prebivalcev, kot so pričakovano trajanje življenja ob rojstvu in v starosti 65 let ter umrljivost zaradi kardiovaskularnih bolezni, uvrščajo Slovenijo delno v spodnjo tretjino članic OECD-ja, delno pa v sredino.

Idealni za počitnice, močno škodljivi za domačine
Mnogi stereotipno menijo, da so ZDA država z najdebelejšimi ljudmi na svetu. Kako narobe! Območje, kjer sta čezmerna teža in debelost največja težava, je Tihi ocean in v njem države Kiribati, Cookovi otoki, Tonga, Nauru ...

To so otočja, ki jih običajno povezujemo s soncem, eksotiko, turkiznim morjem in "blaženim mirom". A ta raj na Zemlji ima tudi svojo temnejšo plat, predvsem za domačine, ki živijo na teh otočkih, skorajda odrezanih od preostalega sveta. Medtem ko tujci pridejo, uživajo, zapravljajo in nato odidejo, domačini vse življenje preživijo ob uvoženih konzervah hrane, nizki telesni dejavnosti in slabem dostopu do zdravstvene oskrbe. Posledice takšnega načina življenja so za prebivalce Cookovih otokov, Palauja, Nauruja, Marshallovih otokov, Tonge, Samoe, Tuvaluja in drugih podobnih mikrodržavic jasne - Tihi ocean je območje, na katerem živijo najdebelejši ljudje na svetu.

“Smrt je predvsem naša velika učiteljica življenja, saj nas vedno znova spominja in uči, da ne vemo ne dneva ne ure smrti in da je zaradi nje vsak trenutek enkraten, neponovljiv in dragocen,” opisujejo v Slovenskem društvu hospic.

“V  nas je temeljni prakonflikt. Želimo si živeti, pa vendar bo za vsakega izmed nas prišel čas, ko bomo umrli,” pravijo v Slovenskem društvu hospic. Pojasnjujejo, da je zato odnos do smrti tako zelo povezan z odnosom do življenja.

V soboto, 14. novembra, je svetovni dan sladkorne bolezni. Ta v razvitem svetu ostaja vodilni vzrok za slepoto, odpoved delovanja ledvic, amputacije spodnjih okončin ter bolezni srca in ožilja. Ob obeležitvi svetovnega dne je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje RS organiziral Nacionalno konferenco obvladovanja sladkorne bolezni.

Število bolnikov s sladkorno boleznijo v Sloveniji strmo narašča. V letu 2014 je bilo pri nas 104.550 bolnikov s sladkorno boleznijo, ki so prejemali zdravila za zniževanje krvnega sladkorja. Še posebej narašča število prebivalcev s sladkorno boleznijo tipa 2, kar je po večini povezano s staranjem prebivalstva in neugodnimi spremembami v življenjskem slogu, zaradi česar naraščujoči trend pričakujemo tudi v prihodnje.

Usmerjenost v preventivo je nujna
Slovenski zdravstveni sistem je trden, je dejala direktorica Regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za Evropo Zsuzsanne Jakab. Kot šibki točki je izpostavila financiranje in organizacijo zdravstva, a opozorila, da je treba reforme sprejemati premišljeno.

Zaradi kopičenja nerešenih težav in afer smo spregledali, da je naš zdravstveni sistem med boljšimi v Evropi, je na srečanju ob obisku Zsuzsanne Jakab v Ljubljani poudarila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc.

Vlada je za program namenila 1,7 milijona evrov
Novembra bodo v osmih bolnišnicah začeli izvajati nov preventivni presejalni program, namenjen sladkornim bolnikom. Gre za preprost pregled očesnega ozadja, s katerim lahko preprečimo slabovidnost ali slepoto, ki sta najpogostejši posledici sladkorne bolezni.

V Sloveniji je okoli 150 tisoč sladkornih bolnikov, pri tretjini pa nastanejo očesni zapleti. Vsak deseti sladkorni bolnik v Sloveniji je slaboviden ali slep. Sladkorna bolezen namreč povzroči okvaro očesnega ozadja oziroma diabetično retinopatijo.

Piše:T. S. v novih Misterijih www.misteriji.si

Najbolj iskana rastlina v boju zoper agresivne oblike raka
Sladki pelin (Artemisia annua L.) je dozorel. Lokacija: kmetija Klepec v Suhi Krajini. Prvi del žetve, sredi septembra, smo zamudili, smo pa uživali v njegovem vonju, ko smo ga drobili med prsti. Posejali so ga pred sedmimi meseci, februarja. Posadili so 450 sadik. Sedaj je na prepihu, v senci, na toplem. In potem bo v vrečkah, na dosegu za vse bralce revije.

O blagodejnosti sladkega pelina smo pisali v aprilskih Misterijih; Edgar Pršo iz Zagorja ob Savi nam je razkril njegove dobrobiti in nam podaril semena, ki so padla na plodna tla tudi na kmetiji Klepec. Zapisali smo, da je sladki pelin iskana rastlina v boju zoper najbolj agresivne oblike raka, je preventiva pri preprečevanju vročičnih stanj pri prehladu in gripi. Hidrolat zdravi herpes in glivične okužbe. Eterično olje uravnava zamude in odpravlja boleče mesečne čišče. Šopek ali vrečka posušenih cvetov sladkega pelina odganja mrčes.

Po 50. letu starosti utrpi osteoporozni zlom vsaka tretja ženska in vsak peti moški. "Starejši ko si, bolj si temu izpostavljen," ocenjuje predstojnik Oddelka za endokrinologijo in diabetologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor Miro Čokolič.

Osteoporoza je najbolj razširjena presnovna kostna bolezen in tudi eden glavnih zdravstvenih in socialno-ekonomskih problemov v svetu, saj zahteva velike stroške za zdravljenje. "Vsak tak zlom s posledicami stane okoli 30.000 evrov," je navedel. Letni stroški v ZDA so sicer okoli 19 milijard dolarjev, v Evropi pa 37 milijard. "Ocenjujemo, da bo čez deset let še 15 odstotkov več stroškov kot zdaj," je še dejal Čokolič.

• Na letošnji dan ex-kadilcev, ki bo potekal 30. oktobra, bodo bivši kadilci po vsej Evropi proslavili težko prislužene dosežke

• Ex-kadilce vabimo k sodelovanju v novem izzivu »Ex-kadilci sijejo svetleje« s prižigom iskrice, s katero lahko proslavijo svoje zdravo življenje brez tobačnega dima.

• Uporabniki spletnega orodja iCoach lahko delijo fotografije svojih »najsvetlejših trenutkov« tudi na socialnih omrežjih Twitter in Instagram, na računu @EU_health.

Kampanja "Ex-Kadilci so zmagovalci" že od leta 2011 pomaga mladim pri opuščanju kajenja in sicer s promocijo številnih prednosti življenja brez cigaret: boljšega zdravja in dobrega počutja, več razpoložljivega dohodka in tudi boljše kakovosti življenja.

Iz nove Vive www.viva.si

Težave s prostato spadajo med najpogostejše nadloge moških v zrelih letih, zaradi daljšanja življenjske dobe pa je moških s tovrstnimi težavami vse več. Začne se po štiridesetem letu, se z leti stopnjuje in do 80. leta starosti ima že vsak četrti moški težave s prostato, ki zahtevajo zdravljenje. Kako si lahko olajšajo življenje in kako je mogoče pomagati pri resnejših stanjih, smo povprašali urologa prim. Marka Stanonika iz ordinacije Medur v Ljubljani.

Zakaj začne prostata rasti in povzročati težave, še vedno ni znano, najbrž pa je povezano s spremembami v hormonskem ravnovesju, ki se s staranjem spreminja. Prostata je žleza v velikosti divjega kostanja, ki leži pod mehurjem. Prispeva večji del semenske tekočine in jo iz mešičkov potiska v sečnico in naprej, zaradi česar je primerna spolna dejavnost koristna za zdravje prostate, saj preprečuje zastajanje tekočine v žlezah in vodih, ki lahko povzroča težave in vnetja. Kljub temu pa na trdne dokaze o povezavi med spolnim življenjem in rastjo prostate še čakamo.

"V zadnjih 20 letih se je število alergijskih bolezni kar potrojilo," pravi pediatrinja Špela Žnidaršič Reljič. Vse pogostejše bolezni dihal gre pripisati spremenjenemu načinu življenja, onesnaženosti okolja, pogostejšemu kajenju in zmanjšani odpornosti zaradi stresa.

Kot je na srečanju ob 20. obletnici Sekcije za otroke Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije v Mariboru poudarila strokovnjakinja, je pri spopadanju s takšnimi obolenji ključno dobro poznavanje bolezni in izogibanje sprožilcem teh obolenj. "To je osnova, s katero se da te težave zelo lepo preprečevati in izboljšati kakovost življenja otrok."

"Najpogostejši razlogi za prve obiske pri zdravniku so anksiozne in stresne motnje, sledijo depresivne motnje in shizofrenija, ki je tudi najpogostejši razlog za obravnave v psihiatričnih bolnišnicah," je ob današnjem svetovnem dnevu duševnega zdravja dejala dr. Helena Jeriček Klanšček z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Tema letošnjega svetovnega dneva je Živeti s shizofrenijo, s katero po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije živi vsaj 26 milijonov ljudi. Kot pravi strokovna direktorica Psihiatrične klinike Ljubljana prof. dr. Blanka Kores Plesničar, je v razvitih državah prevalenca shizofrenije okoli 1 odstotka. "To pomeni v Sloveniji skupno 20000 obolelih. Vsako leto pa še okoli 400 novih."

Znanstveniki razložili, kaj so prednosti jutranjega in kaj večernega tuširanja.

Vse ima pozitivne in negativne plati. Tako je tudi pri jutranjem in večernem tuširanju. Ali se je bolj stuširati zjutraj ali zvečer, je odvisno od vašega namena. Če je vaše delo izjemno kreativno, zjutraj le skočite pod tuš, če imate suho kožo, pa se temu izognite.

Piše: Tili Kojić v Vivi www.viva.si

Če želite v boju proti stresu zmagati, potem vam ne bo pomagalo, da »delate več« na vzroku nelagodja, temveč delajte manj. Nekatere stvari zgolj otežujejo položaj in z njimi pravzaprav dolivate olje na ogenj. V stresnih situacijah, ko vas stiskajo skrbi, si lahko zmanjšate težo bremena na naslednjih deset načinov:

1. Znebite se potrebe, da morate ugajati drugim.

2. Nehajte se opravičevati, tudi samim sebi.

3. Ni odzivajte se na vse takoj; nekatere stvari lahko tudi počakajo.

Z njim si lahko lajšate prehladna obolenja, bolečine v sklepih, odganjate mrčes ali pa osvežite dnevni prostor. Evkaliptovo olje ima res širok razpon uporabe.

Evkalipti ali gumijevci so najznačilnejši predstavniki avstralskega rastlinstva. Njihova eterična olja so temeljiteje raziskali in jih začeli destilirati sredi prejšnjega stoletja. Znanih je približno 600 vrst, od tega jih nekaj uporabljajo tudi v zdravilstvu. Zelo poznano je eterično olje evkalipta, ki ga lahko uporabljate za različne zdravstvene težave.

Evkalipte uvrščamo med najvišja drevesa
Evkalipti lahko zrastejo izjemno visoko, v preteklosti so poročali celo o 145 metrih višine, ki naj bi jo dosegelEucalyptus regnans, vendar ti podatki niso preverjeni, medtem ko v zahodni Avstraliji še danes rastejo drevesa, ki se ponašajo z višino do 107 metrov, kar E. regnans uvršča na prvo mesto najvišjih listavcev na svetu. Evkalipt cveti od junija do novembra, pogosto tudi vse leto.

Prihajajo hladnejši dnevi in prva obolenja. Če se vas loteva prehlad, si pripravite ingverjev napitek, ki krepi imunski sistem.

Zapisi pričajo, da je ingver prišel v sredozemski prostor pred 3000 leti. Recepti, v katerih je ingver, pa kažejo, da smo ga imeli že prej. Sprva so ga uporabljali le mornarji na ladjah kot dopolnilo k prehrani, saj je pomagal pri morski bolezni. Priljubljen je bil tudi v antičnem Rimu, pri Sumercih in Grkih, saj so ga uživali v velikih količinah. Bil je tako cenjen, da so zanj uvedli celo davek, saj naj bi veljal za razkošje. V srednjem veku je bilo po njem veliko povpraševanja, vendar ni bil drag kot poper, zato so ga lahko uporabljali tudi revnejši.

Z zdravilnimi učinkovinami krepi zdravje 
Družina ingverjevk spada med lilije. Ingver gojijo danes v severni Afriki, na jugu Kitajske, v jugovzhodni Aziji, na Jamajki in v Avstraliji. Pobirajo od dva do tri mesece stare korenine. Najboljši naj bi prihajal iz Jamajke, in sicer zaradi sadne arome. Ostrina ingverja je odvisna od tega, koliko časa je bila korenina v zemlji in ali uporabljamo svež ali posušen ingver, ki je ostrejši. Tudi v ingverju je največ učinkovini skritih v eteričnem olju. Vsebuje pa še encime, škrob in maščobne kisline. V njem je tudi veliko mineralov (magnezij, železo, kalij, fosfor idr.) ter vitamin A in niacin. Ostrino mu daje smola, ki se imenuje gingerol, in se pri daljšem skladiščenju spremeni v milejši shogaol.

Pozno nočne ure, ki si jih omislimo za odhod v posteljo, imajo lahko resne posledice za naše zdravje. Pa čeprav se nato naspimo v jutranjih urah …

Čas odhoda v posteljo je pomembnejši, kot je bilo sprva mišljeno, saj brez dvoma vpliva na našo kakovost spanca. V eksperimentu so preučevali, kako menjava habitualnega spalnega cikla 'spanje-bujenje' vpliva na miši. Pri slednjih se je takrat pokazala slabša kakovost spanja, kljub zadostni količini le-tega. Tovrstna menjava je imela moteč vpliv tudi na njihov imunski sistem, saj je vodila v večjo dojemljivost za bolezni, kaže nedavno izvedena raziskava, objavljena v reviji Brain, Behavior and Immunity.