Piše: Zoran Zavor v Karme plus

Večina ljudi teži k temu, da bi v svojem življenju našla svojo sorodno dušo, ki ji je najbolj podobna in ki bi se z njo lahko najbolje ujela. Odnos torej, ki bi bil skladen, razumevajoč v harmoniji ... Napisal bom nekaj stvari, ki se pojavijo pri partnerstvu, ko se sproži stara nerazrešena karma med partnerjema.

S pogledom duše smo z drugimi v odnosih z določenim namenom. Večina ljudi dovoljuje zunanjemu svetu, da kontrolira njihovo notranjost. Če želimo imeti tisto, kar hočemo, je nujno, da naša notranjost kontrolira našo zunanjost.

Nekateri so zadržani in ne marajo fizičnega dotikanja, drugi pa se z vsemi poljubljajo, objemajo in venomer dotikajo. Kaj je prav, kaj je še primerno za kolege in prijatelje? Strokovnjaki z Univerze v Oxfordu in Univerze Aalto so naredili zemljevid telesa, ki kaže, v katerih predelih nam ni všeč fizični kontakt z neznanci.

Soavtor raziskave Robin Dunbar pojasnjuje, da je tudi v današnjem obdobju, ko prevladuje komunkacija prek telefonov in socialnih omrežij, telesni stik zelo pomemben za vzpostavljanje in ohranjanje vezi.

Morda smo se preveč osredotočili na enakopravnost žensk, da smo pozabili to lekcijo podati otrokom. Medtem ko se je stanje za ženske precej izboljšalo (čeprav smo po statistikah še daleč do prave enakopravnosti pri delu žensk), ta odnos ni bil prenesen v vzgojo otrok.

Narava proti vzgoji
V mnogih pogledih, otroke še vedno vzgajamo z idejami, kako naj bi se vedel deček in kako deklica. Vse do izbranih barv, igrač in interakcijo med otroci. Ali je deklicam naravno všeč roza barva ali jo imajo rade zato, ker jih oblačijo v otroštvu samo v to barvo? Bi bili fantje zadovoljni tudi z Barbiko, namesto majhnih vojakov?

Ste se kdaj zamislili, kako preživite prvo uro vašega dne? Vsekakor velja, da se po jutri dan pozna. Morda niste vedeli, a najbolj uspešni ljudje si zjutraj vzamejo eno uro časa samo zase, da bi kar najbolje živeli vsak dan. Prav tako jutranja ura pomaga pri doseganju življenjskih ciljev.

Mnogi začnejo svoj dan z slabimi novicami na TV, brskanjem na internetu ali svojem telefonu. Vse to vnaša negativne misli, kar pa gotovo ni dober začetek.
Zato se zjutraj raje posvetite svojim meditacijam, jogi, telovadbi,  otrokom preden gredo v šolo ali pa preprosto pojdite na sprehod. Vsakemu bo ustrezalo kaj drugega zato si ustvarite svojo "uro moči", ukrojeno po svojih željah, ki vas bo sprostila in pripravila na morda že tako stresen preostali del dneva.

Ljudje v splošnem mislijo, da je stanje razsvetljenja težko doseči. Možgane so nam oprali s to idejo tisti, ki jim je to v interesu. Zakaj jim je v interesu, si bomo pogledali ob kakšni drugi priliki.

Mogoče pa vam bo simbolična zgodba v nadaljevanju pomagala razumeti, zakaj je ta na videz nemogoča naloga (=doživeti razsvetljenje) lahko zelo preprosto izvedljiva, če jo človek pogleda s prav(iln)ega zornega kota.

In tukaj se začne naša simbolična zgodba odpiranja vrat

Zamislite si naslednjo situacijo.

Piše: Tili Kojić v Vivi www.viva.si

Ena od zadnjih raziskav o osamljenosti je naredila nov korak k razumevanju tega psihološkega stanja. Osamljenost lahko povzroča globoko psihološko trpljenje in predstavlja tudi dejavnik tveganja za naše zdravje; poveča denimo verjetnost, da bomo prej umrli. Ena zadnjih študij, objavljenih v reviji Journal of Personality and Social Psychology, je razkrila še, zakaj se osamljeni ljudje težko izkopljejo iz občutka odtujenosti od drugih in globokega trpljenja.

Osamljenost je opredeljena subjektivno, določa jo čustvovanje osebe in/ali družbena odtujenost od drugih. A tudi osebe, ki imajo prijatelje, se lahko počutijo nepovezane z njimi.

Malce odštekani pogovori

(Tomaž:) Stari, tole mi ne gre v glavo. Razloži mi, kako to, da smo ljudje takšne riti, da nam je malo mar za trpljenje sočloveka, umiranje tisočev, stradanje milijonov, iztrebljanje narodov in take v nebo vpijoče reči. Ne govorim o terorističnih žrtvah ampak o vseh drugih, ki so žrtve ameriškega »širjenja demokracije« na primer v Iraku, ali pa brezbrižnosti - v Afriki in drugod. Zakaj je človek tako otopel? Saj je tako kot v pravljici o cesarjevih novih oblačilih! Vsi vidijo, da je cesar gol, a nihče nič ne reče.

(starec:) Vedeti moraš, da ljudje, ki vidijo, da je cesar gol, niso bedaki. Molčijo zato, ker o resnici ne upajo ali nočejo spregovoriti. Danes živimo v svetu moralnih strahopetnežev. V strahu za svoj relativno dober položaj (tako vsaj mislimo) se marsikdo raje ugrizne v jezik kot da bi tvegal obsodbo s strani velikih in »tradicionalno misleče« večine.

Za pisanje dnevnika zahvale ne potrebujemo strokovnjaka. Pišemo ga, da imamo vedno pred očmi tisto, kar imamo radi. Zaradi njega smo čez dan tudi boljše volje, bolj cenimo svoje življenje. Za dnevnik zahvale potrebujemo le 5 minut na dan in je lahko preprost kot nakupovalni listek!

Seveda ne obstaja pravi način za pisanje zahval, prav vsak način je pravi, če je pravi za vas. Ni vam treba kupiti lepega zvezka ali pa se mučiti s črkovanjem ali slovnico. Samo napišite, kar imate v srcu.

Za fizično življenje potrebujete več ali manj celoten človeški organizem. Ampak tukaj bo govora o življenju nad fizičnim življenjem.

To je tisto življenje, ki resnično šteje!

V tistem življenju pa so nekateri organi mnogo bolj pomembni kot drugi. In mnogo ljudi teh organov nima dobro razvitih.

Preverite, ali vi imate te organe dobro razvite in ali vam dovolj dobro delajo! Članek si lahko ogledate tudi v VIDEO obliki.

Seveda boste takoj ugotovili, da v tem naslovu nekaj manjka. Zakaj nismo – kaj? Celoten naslov bi se moral glasiti: Kdo smo in zakaj nismo tisto, kar bi morali biti. A kaj bi morali biti? Odgovor na to vprašanje je težak. Vemo pravzaprav le to, da nismo tisto, kar bi želeli ali mogli biti. Če bi bili to, kar bi želeli biti, bi bili mnogo srečnejši, svet bi bil danes mnogo lepši kot je in ne bi bilo skrbi, kaj bomo zapustili našim potomcem. A pojdimo lepo po vrsti.

Danes lahko govorimo o krizi identitete, vsaj za človeka v zahodnem, razvitem svetu. Posplošeno rečeno lahko trdimo, da ta človek ne ve, kdo je, od kod prihaja, kakšno je njegovo poslanstvo v življenju in smisel bivanja. Vprašanja, ki dišijo po filozofiji in duhovnosti. Ali je to resnično tako nepomembno, da se nam s tem ni potrebno ukvarjati?

Ženske se obnašajo kot se obnašajo. Za nekatere super. Za druge neugodno, problematično.

Svet je tak kot je. Za nekatere super. Za druge neugoden. Problematičen. Grozljiv.

A bi bil svet drugačen, boljši(?), slabši(?), če bi se ženske obnašale kot boginje?

Preverite odgovor v tem članku, ki ga lahko pogledate tudi v VIDEO obliki.

Roko na srce, večina nas skoraj vsako stvar ali problem jemlje mnogo preveč resno. V naši kulturi nas niso poučili o razliki med DOGODKI in NAŠO LASTNO INTERPRETACIJO DOGODKOV. Nagibamo se k temu, da privedemo naše lastno dojemanje do absolutnega, često negativnega. Na primer, pri delu smo preobremenjeni, a vztrajno nadaljujemo s tem, misleč: “Ni možnosti, da bi si vzel par dni dopusta, da si odpočijem od teh stresov in napora.” Končno naše telo oboli. Manjkamo kak teden. In da, med tem nas skrbi zamujeno delo. A ko se vrnemo, ugotovimo, da svet ni obstal, da še funkcionira dalje! Čudno, ne?

Situacije okrog nas imajo premoč nad nami le zato, ker jim skozi našo interpretacijo realnosti predamo vse naše moči. In to počnemo skoraj vsak dan.
Na primer: nekam se peljemo in se nam strašno mudi. Skrajno nepotrpežljivi postanemo, če se prižge rdeča luč na semaforju ali če kdo pred nami vozi počasi.

Ljudi ni dobro primerjati s kokošmi. Še posebno ne ženske.

Določeni ljudje se lahko hitro užalijo. Še posebno, če so … kokoši. Ampak obnašanje ljudi nas sili v take neprijetne primerjave.

Poglejte si, zakaj je cilj človeka, da bi imel vsaj 2 (aktivirani!) možganski celici več kot kokoš. Potem preverite, kako je glede tega z vami. Če znate biti objektivni, seveda!

(Opomba: Članek si lahko pogledate tudi v VIDEO obliki)

Kaj pravzaprav je ljubezen? Čustvo, ki se ga ne da skreirati. Preprosto se zgodi. Je nekaj, kar ni povezano z razumom in se ga z razumom ne da razumeti. Ker se ljubezen zgodi, se je ne da kontrolirati ali določati. Je energija, je dogodek srca. Bolj ko jo skušamo razumeti, bolj “usekamo” mimo.

Ljubezen ni nekaj, kar si lahko lastimo ali posedujemo, temveč ona poseduje nas. V našem umu ne obstaja možnost predati se ljubezni, razumsko se tega ne da razložiti. Ljubezen je nelogična, nepredvidljiva, spontana. Bolj ko jo skušamo razumeti, razložiti ali določiti, manj jo imamo.
Ljubezen je nekaj, kar si dovolimo, da se nam zgodi. Odprti moramo biti za to, kar ni razložljivo, razumljivo, skreirano ali se da kontrolirati. Le pod temi pogoji lahko pričnemo izkušati, kako se jo občuti.

Statistične raziskave kažejo, da moški v povprečju debelih žensk ne smatrajo kot seksi ženske.

Zato ena množica debelih žensk skuša shujšati. In gre pri hujšanju skozi cel kup emocionalnih travm. In potem spet pridela vso težo nazaj. Hmm, ne zveni kot najboljša rešitev, kaj?!

Ampak rešitev za postati seksi se skriva popolnoma drugje.

V enem svojih prejšnjih člankov sem pisala o žalovanju, izgubah, predvsem sem se dotaknila najbolj pogostih oblik, žalovanja ob smrti ljubljenih oseb.

Danes se bom dotaknila še ene pereče teme, ki v nas običajno zareže še globlje rane, nam zamaje tla pod nogami in spremeni življenje za vedno. Ločitve, razveze, priprava na ločitev, odločanje o ločitvi, izguba odnosa, niti ne nujno partnerskega, lahko gre tudi za izgubo ali zgolj preoblikovanje dolgoletnega prijateljstva, zmedo in mešane občutke ob tem.

“Prijateljstvo je neopisljivo razkošje, da se z nekom počutimo popolnoma varne, ne da bi morali izbirati misli ali tehtati besede.”
(George Eliot)

Tole piše vodnarka. Če poznate nekaj karakteristik astrološkega znamenja vodnar, so ene prvih prav gotovo, da je vodnar humanist, resnicoljuben, da ima rad svobodo in da mu iskreno prijateljstvo veliko pomeni.
V zadnjem času pa sem naletela na oviro, verjetno oz. prav gotovo so krive planetarne postavitve. Torej, moj odnos do starih prijateljstev se menja. No, ne do starih prijateljstev, napačno interpretirano... , moj odnos do starih prijateljev se menja, prijateljstvo pa s tem spreminja formo. In odraz te forme mi ni všeč.
O tem želim pisati.

Piše: TK v Vivi www.viva.si

Hišni ljubljenček vas potrebuje v enaki meri, kot vi potrebujete njega. ŠČITI VAS PRED DEPRESIJO!
Mar menite, da je družba edino, kar vam lahko ponudi vaš hišni ljubljenček? Pomislite še enkrat. Nove študije kažejo, da ljudje, ki imajo doma žival − naj je to pes, mačka, ptica, konj, bela miška, ribica, zajček ali kakšno drugo bitje –, že samo zaradi tega živijo daljše in srečnejše življenje …

Ali veste, kakšno terapijo toplo priporočajo ljudem, ki ne zdržijo brez čokolade? Božanje hišnega ljubljenčka, saj spodbuja izločanje iste možganske snovi, feniletilamina, ki se sprošča tudi tedaj, ko jeste priljubljeno rjavo slaščico. Ponuja vam enako ugodje, le da brez maščobe in kalorij. Toda to še ni vse …

»DAJ V PRIJATELJSTVU VSE OD SEBE, VENDAR NIČESAR NE PRIČAKUJ,« so besede moje odlične prijateljice, osebe z veliko pozitivne energije, matere dveh otrok, žene, pred leti gostinke in prijazne ženske, Ivane Ogrizek – Iče.
Njene besede, ki jih pogosto ponavlja, so name naredile takšen vtis, da napišem par besed o prijateljstvu.

Res je. Ničesar ne pričakuj. Brezpogojno darovanje časa, drobnih pozornosti, pogovorov in medsebojno zaupanje daje prijateljstvu svojevrsten čar in duhovno hrano v vsakdanjem življenju. Kdor nima prijateljev, je reven. Ne občuti, da je nekomu mar zanj v takšnem pomenu. Ne pozna tovrstnega občutka sreče, ki jo lahko pokaže iskren prijatelj, ki ne ogovarja »za hrbtom« in pove resnico v obraz. Ki čuti podobno, ki mu ni mar za napake, ki jih tako in tako imamo prav vsi, ker jih sprejema kot del tebe. In neprestano oprošča, zaupa in ima čas, prav zate.

Ste se kdaj vprašali, na kaj se ni priporočljivo osredotočati, da bodo vaša življenja srečnejša?
Od sabotiranja samega sebe in svojega uspeha do držanja zamer, kujanja in življenja v preteklosti ... Osebna trenerka Susie Moore za odkritje svojih potencialov in srečnejše življenje odsvetuje naslednje:

Držati zamero
Odpuščanje je ključ svobode! Kot meni avtorica številnih spiritualno obarvanih knjig, Marianne Williamson: "Odpuščanje pravzaprav pride in lastnega interesa.“ Ko sovražimo, občutimo jezo, maščevanje ali zamero do drugega individuuma, in to se nam lahko maščuje. Med tem namreč poteka skladiščenje jeze in zamere v naših lastnih mislih in telesih. Poskušajte preokviriti situacijo in se vprašajte, kako slednjo videti drugače.

Ko se nekaj ne dogaja pred našim pragom se nas ne tiče.. zelo redko se sploh zavemo kaj se dogaja z našimi sosedi. Kaj šele, da bi svoje prepire opravljali v javnosti tam se to ne spodobi. Za zaprtimi vrati pa marsikje pretepanje, nespoštovanje, ali pač samo odmik iz realnosti z prekomernim uživanjem alkohola, tišino, zamoti nas televizija, računalnik, in druge dejavnosti.. namesto pogovora imamo 1001 izgovor kako smo zaposleni... do stopnje kjer nam vsakodneven pogovor postane neprijeten, nenavaden dogodek, ko mogoče za uro ali dve zmanjka elektrike pa še takrat ne vemo kam bi sami s sabo.

Ne nikakor niso vse družine takšne.
Mogoče pa sem samo jaz blagoslovljena s sosedi, ki me obkrožajo in živim v najbolj kruti soseski.

Piše: Tili Kojić v Vivi www.viva.si

Dokler je srce na pravem mestu, celo strokovnjaki priznavajo, da poštenost ni vedno brezpogojna. "Ni vam treba povedati prav vse resnice, če veste, da bo to prizadelo partnerja, ali pa gre za nekaj, česar ne more spremeniti," pravi Marion Solomon, terapevtka iz Los Angelesa in avtorica knjige Nasloni se name.

Ali občutite kdaj sovraštvo? Ni lahko razmišljati o tem negativnem čustvu. Če sovražiš ali če spoznaš, da te sovražijo drugi, je nadvse boleče. Sovraštvo je lahko tudi izraz ljubezni. To je hrepenenje, ki izbruhne, da bi vas raztrgalo in uničilo. Če te moči ljubezni ne znamo pravilno urediti, bo to naše življenje opustošilo.

Bi radi ta občutek v vaši podzavesti izbrisali? Treba si je vzeti trenutek zase, zapreti oči in globoko zadihati. Morate se zavedati, da vse to sovraštvo, ki ga čutite v sebi ne bo nič spremenilo, s tem ko se sovražite oz. ko sovražite druge, delate škodo samo sebi in ne drugim. V kolikor ljubezen kot najmogočnejše čustvo manjka, oz. če je prisotna le deloma in če dela razlike, potem nam bo padlo vse iz rok in na nobenem področju ne bomo uspeli. Če v sebi nosimo ljubezen, bomo vse ljudi obravnavali kot prijatelje.