Piše: Zoran Zavor v Karme plus

Večina ljudi teži k temu, da bi v svojem življenju našla svojo sorodno dušo, ki ji je najbolj podobna in ki bi se z njo lahko najbolje ujela. Odnos torej, ki bi bil skladen, razumevajoč v harmoniji ... Napisal bom nekaj stvari, ki se pojavijo pri partnerstvu, ko se sproži stara nerazrešena karma med partnerjema.

S pogledom duše smo z drugimi v odnosih z določenim namenom. Večina ljudi dovoljuje zunanjemu svetu, da kontrolira njihovo notranjost. Če želimo imeti tisto, kar hočemo, je nujno, da naša notranjost kontrolira našo zunanjost.

Na začetku zveze večinoma občutimo ljubezen, mir, srečo, zadovoljstvo, navdušenje, evforijo, itd. To se zgodi zato, ker je naša duša srečna, da je našla osebo, s katero bo razrešila karmični odnos (takšnih odnosov je lahko veliko), in se počuti kot v sedmih nebesih.
Zato imamo na začetku zveze občutek, da smo si usojeni in da to nikoli ne bo minilo. Dobro je že na začetku razločiti, kaj nas veže, karma ali ljubezen. Ko partnerja razrešita nalogo, močne karmične vezi popustijo in je potrebno v odnos zavestno vložiti ljubezen.

Duša dobro ve, kaj hoče narediti, da bi razrešila karmični odnos, in ko je karma poravnana, občutimo do te osebe mir. Takrat ne obstajajo več vezi, ki bi omejevale odnose med partnerjema, ostane le vez čiste brezpogojne ljubezni. To pa ne pomeni, da partnerja drug do drugega čutita ljubezen tudi za nadaljnji odnos. Ko se stvari razrešijo, ostane med partnerjema vez brezpogojne ljubezni in ni zamer, jeze, ljubosumja itd.

Ko partnerja čutita brezpogojno ljubezen, je odločitev na obeh, ali hočeta še ostati skupaj na temelju brezpogojne ljubezni in jo nadgrajevati ali se želita raziti. Za katero varianto se partnerja nato odločita, je odvisno od posameznika in njihove nadaljnje naloge. Ko je lekcija osvojena, duša več ne išče partnerja za razreševanje karme, temveč za druge stvari.

Partnerja, ki se odločita nadaljevati odnos in ga graditi na temelju brezpogojne ljubezni, lahko še naprej razvijata odnos v smer, ki jo želita. Tudi če po nekem časovnem obdobju (razrešitvi karme) ni več čutiti takšne povezave med partnerjema, mislim na občutke zadovoljstva, radosti, sreče, ljubezni, kot je bilo čisto na začetku, se lahko odločita, da se ti občutki ponovno zbudijo in prenesejo v odnos, vendar brez karmičnih dolgov.
Zato večina ljudi teži, da v svojem življenju najde svojo sorodno dušo, ki ji je najbolj podobna in ki bi se z njo lahko najbolje ujela, vendar moramo vse tisto, kar želimo, da bi imel partner, najprej imeti sami.

Ko se partnerja ujameta v neskončno razreševanje odnosa, pride do prepirov in kasneje do sovraštva, zamer ali celo nasilja. Kar nas v partnerstvu najbolj prizadene, obstaja velika verjetnost, da je ravno to karmična naloga, ki jo moramo razrešiti sedaj. Vse zamere, ki jih držimo v sebi, je dobro odpustiti, saj so stvar preteklosti in v prihodnosti lažje zaživimo brez omejitev.
Tudi če je prišlo do močnih zamer in so del tega odnosa še otroci, je potrebno odpustiti sebi in drugim, da se stvari razrešijo. Le tako gremo lahko svobodno naprej, sicer pa se stvari največkrat ponavljajo.

Karmičnih odnosov je veliko in razreševanje je odvisno od vsakega posameznika.
Eden od vzrokov za težave je lahko tudi dušna družina.

Nekaj nasvetov glede partnerstva

Osnova je, da sprejmemo sebe in se imamo radi, tudi če delamo napake, in da lahko sprejmemo druge takšne, kot so. Dopustimo, da drugi živi tako, kot bi mi sami hoteli živeti. S srcem se odprimo za ljubezen in dopustimo, da neovirano priteka v naše življenje in jo delimo z drugimi.

Že na začetku se lahko vprašamo:

• Ali me s to osebo veže karma?

Če je odgovor pritrdilen, se vprašamo naprej:

• Ali resnično želim deliti karmo s to osebo?

V primeru, da odnos ni karmičen, je dobro razumeti, zakaj smo skupaj, kaj se učimo, kakšna je naloga in katere so naše lekcije.

Če je partnerski odnos težaven, se lahko vprašamo:

• Kaj lahko jaz naredim, da izboljšam ta odnos?
• Kaj lahko jaz naredim, da popravim ta odnos?
• Kaj se iz tega odnosa lahko naučim?
• Katero lekcijo je potrebno osvojiti?
• Kaj je potrebno narediti, da bi se razrešil karmični odnos?
• Katera prepričanja me omejujejo in blokirajo v tem odnosu?

Če imamo odličen partnerski odnos, se lahko vprašamo:

• Kako obdržati skladen, harmoničen, ljubeč odnos?
• Kako lahko nadgradim sedanji odnos?
• Kako lahko dodam več romantike v odnos?
• Kako lahko poglobim najin odnos?

Če smo sami, pa iščemo svojo sorodno dušo:

• Kako lahko prepoznam svojo sorodno dušo?
• Kako lahko najdem svojo sorodno dušo?
• Kako lahko pritegnem sorodno dušo v svoje življenje?

Pomembni so občutki, ki nas prevevajo pri branju vprašanj, saj preko zaznave občutkov dobimo pravilen odgovor. Če se pojavi razmišljanje o vprašanju, ali se pojavi dvom, strah ali kak drug neugoden občutek, se je vključil razum  in odgovori niso več pravilni. Odgovor, ki nam prvi pride na misel, upoštevajmo in naredimo po nasvetu, čeprav se nam lahko na prvi pogled ne zdi smiselno.

Nekaj negativnih prepričanj in občutkov glede partnerstva:
Vedno bom sam.
Želim biti sam.
Moram biti sam, da lahko duhovno rastem.
Ljubezen boli.
Moški /ženske me prizadenejo.
Vedno privlačim napačne partnerje.
Vedno zapustim partnerja, preden on zapusti mene.
Težko ostanem z nekom dlje časa.
V odnosu z moškim /žensko sem v podrejenem položaju.
Popolna ljubezen ne obstaja.
O sorodni duši lahko le sanjam.
V partnerstvu se ni potrebno potruditi.
Strah /dvom v ljubezen.
Obsojanje partnerja.
Odvisnost od popolnega partnerja.
Odvisnost od popolne zveze.

Pogosta prepričanja iz prakse na temo partnerstva:

Negativna prepričanja                                 Pozitivna prepričanja
Partner/ka me omejuje.                                  Partner/ka mi dopušča svobodo
Partner/ka mi vsiljuje svoja prepričanja            Partner/ka mi dopušča, da imam prepričanja
Partner/ka me želi spremeniti.                        Partner/ka mi dopušča, da sem to, kar sem.
Partner/ka me ne posluša.                             Partner/ka me zna poslušati.
Partner/ka dela vedno po svoje.                     S partnerjem/ko se skupaj dogovoriva za …
Partner/ka ne ve, kaj si jaz želim.                   Partner/ka ve, kaj si jaz želim.
Partner/ka ne ve, kaj jaz hočem.                    Partner/ka ve, kaj jaz hočem.
Partner/ka se odloča brez mene                    S partnerjem/ko se skupaj odločava za …
Partner/ka ni družaben/na.                             Partner/ka je družaben/na.
Partner/ka nima rad/a potovanj.                     Partner/ka ima rad/a potovanja.
Partner/ka je vedno napet/a ali pod stresom.  Partner/ka je sproščen/a.

Če imamo mi negativno prepričanje o partnerju, kot je recimo " partner/ka me omejuje", je potrebno, da mi sami spremenimo svoje mnenje, da nas partner omejuje in nikakor ne spreminjamo ali poskušamo spremeniti partnerja, saj gre za naše prepričanje in ne partnerjevo.
Partnerja je potrebno sprejeti takšnega, kot je, mi sami pa moramo spremeniti lastno mnenje in prepričanje, da nas partner omejuje, če želimo izboljšati zvezo. Partner tega ne počne nalašč, ker to doživlja s svoje strani in vidi drugače kot mi.
Vsakič, ko mislimo, da je nekdo slab, zlonameren, …, to pomeni naše prepričanje, le-to pa je treba spremeniti. Ko to storimo, se partnerjev odnos do nas spremeni avtomatsko, saj nam več ne kaže tega "ogledala", naše slike, našega prepričanja. Na kratko: tisto, kar nas moti pri drugih, kar nam gre na živce, jetra in še kam drugam, nosimo kot prepričanje sami v sebi in ga je potrebno spremeniti pri sebi.

Odnosa s sorodno dušo se lahko tudii zogibamo, ker v podzavesti vemo, da nas sorodna duša zaradi globoke povezanosti lahko zelo hitro "prebere", tega pa nimamo radi, saj se v takšnem primeru počutimo negotovo, nestabilno, ...

Sorodna duša dobro pozna naše lastnosti, če si to želimo ali pa ne. Pozna naše dobre in slabe točke ter se jih zna dotakniti točno tam, kjer se počutimo najbolj ugodno ali kjer nas najbolj boli. Nagonsko pozna, kje se nahajajo "gumbki" in na katerega je potrebno pritisniti.

Strah je lahko tisti, ki nas odmika od sorodne duše:
Strah, da ne bomo več imeli časa zase.
Strah, da je potrebno vse deliti z drugimi.
Strah, da nismo dovolj dobri.
Strah, da nismo dovolj lepi (suhi, debeli, majhni, visoki,…)

Take stvari (prepričanja, vzorci, občutki) so v resnici odnos do nas samih in posledica sprejetja vzorcev in prepričanj od zunaj in zaradi tega nimamo odnosa, kot si ga želimo.
Več delamo na sebi (več vzorcev, prepričanj, občutkov se rešimo), hitreje pride sorodna duša do nas.
Potrebno se je tudi odpreti za sorodno dušo, da pride v naše življenje, ter jo znati prepoznati, ko pride. Odprto srce (ljubezen do sebe) nam odpira pot do sorodne duše, kot tudi da se udobno in ugodno počutimo v svoji koži, da imamo sami sebe za prijatelja. Takrat se sorodne duše prepoznajo.

DUŠNA DRUŽINA

Dušna skupina je skupina duš, v kateri smo rojeni, pri čemer gre za širšo skupino duš, ki ima v osnovi približno enako vibracijo energije kot mi. Število duš je veliko, ker gre tukaj tudi za duše, ki prebivajo v drugih realnostih in oblikah.
Dušna družina je manjša skupina duš, skozi katero se učimo in delamo različne ali enake naloge v življenju.
Vsaka duša je individualna in si izbira pot, ki je primerna njeni zavesti. Z našo potjo in izbiro poti pa ni nujno, da se strinja tudi naša dušna družina.
Znotraj dušne družine obstaja odbor izbranih duš, ki vodijo dušno družino in se odločajo o stvareh, ki naj bi jih družina počela. To so lahko duše, ki jih poznamo v tem življenju oziroma lahko tudi mi pripadamo temu odboru.
Nesoglasje, neodobravanje ali nesprejemanje naših odločitev in potez s strani dušne družine ali odbora nas lahko zelo ovira. Zato je potrebno, da ima dušna družina kot tudi odbor perspektivo našega dela, ker nas lahko ovira v življenju, če ne vidijo ali ne vedo smisla našega dela.

Za boljše razumevanje:
Obstaja večje število dušnih skupin, na primer vsi narodi, ki živijo na planetu Zemlji.
Dušna skupina je različnih velikosti in lahko šteje od milijon duš na dalje, na primer Slovenci. Dušna družina šteje na primer od deset tisoč duš in več, ljudsko gledano so to na primer razne občine. Odbor v dušni družini sestavlja večinoma do dvanajst duš, primerjano z našim svetom je ta odbor na primer občinska uprava.

Ne glede na naše želje, lahko na nas vpliva dušna družina, podobno kot na nas lahko omejevalno vplivajo naši starši ali stari starši, če nas ne razumejo ali nam ne odobravajo stvari, ki jih počnemo. Z dušno družino je dobro biti usklajen in v harmoniji ter da je energija znotraj družine zdrava in v ravnovesju. Potrebno je, da dušna družina razume naš namen, zakaj počnemo določene stvari.

Če partnerja v sedanjem življenju prihajata iz različnih dušnih skupin, ni nujno, da se bo z njuno zvezo strinjala dušna družina, zaradi konkurenčnosti ali raznih nerazumevanj med dušnima družinama lahko v zvezi pride do konfliktov ali omejevanja.