Odkar obstaja človeštvo, obstajajo ideologije. Že davno v preteklosti so bistri možje ugotovili, da vera in pozornost ljudi – če sta le dovolj intenzivno in fokusirano usmerjeni k določenemu sklopu idej in/ali k vplivni (stvarni ali izmišljeni) osebnosti – zmoreta ustvariti neodvisno entiteto, ki kaj hitro pridobi osebne lastnosti, značaj in moč ter začne uveljavljati vpliv nazaj na svoje stvarnike, po potrebi pa tudi na druge ljudi in celo naravo. Kasneje v zgodovini so takšno entiteto poimenovali egregor (iz grškega korena eger: zavedati se, nadzirati). Večja ko je skupina ljudi in močneje ko je njihova zavest usmerjena k določenemu egregorju, večja in močnejša je njegova moč, večji je nadzor. Vi egregorju svoje zavedanje, egregor vam svoj nadzor in moč, skratka.

Sam izraz egregor (ali egregore) se je v prejšnjih stoletjih uporabljal tajno, izključno v okultnih krogih. Z njim so označevali magična bitja, ki so jih namensko ustvarile posamezne skupine (redovi, bratovščine, kulti), da bi v strnjeni obliki predstavljale njihove skupne težnje in ideale. Ta koncept se utegne današnjemu človeku zdeti primitiven, toda ob prevodu v sodobni jezik nas zbode v oči kot vsem prepoznavna vsakdanja stvarnost.

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer ob svetovnem dnevu Združenih narodov za pravice žensk 8. marcu opozarja na številne še vedno odprte zgodbe in izzive na področju uresničevanja načela enakosti med spoloma.

Formalno dosežena ekonomska, politična in socialna enakopravnost žensk z moškimi se še v veliki meri razlikuje od dejanske enakosti. Zaradi neenakosti je omejen dostop do cele vrste družbenih možnosti in dejavnosti, onemogočeno je polno uresničevanje pravic, razvoj potencialov in opravljanje obveznosti.

Ko sem prišel zvečer domov, je moja žena pripravljala večerjo. Prijel sem jo za roko in rekel, da ji moram nekaj povedati. Opazil sem bolečino v njenih očeh.

Nenadoma nisem vedel kako bi odprl svoja usta. Ampak moral sem ji povedati, kar me je grizlo že nekaj časa. Želim se ločiti, sem ji rekel. To sem izrekel zelo mirno. Zdelo se mi je, da je moje besede niso vznemirile, namesto tega me je nežno vprašala, zakaj?

Piše: Jožica Amadea Demšar, Andrej A. Chiaiutta v Karme plus

Če ste si na zgornja vprašanja večkrat odgovorili z "da", potem ste morda pravi kandidat za trening opolnomočenja, ker ste morda "rovokopač"! A tudi če ste na zgornja vprašanja odgovorili z "ne", ste lahko pravi kandidat za trening opolnomočenja, ker morda spadate v skupino "turistov". Morda pa niste ne eno in ne drugo in morda še ni napočil čas za vas. Naj vam to razložimo.

3S = TOLV
Temeljni Občutek Lastne Vrednosti gradijo 3 pomembni pojmi, ki se pričnejo s črko S: Samospoštovanje, Samosprejemanje in Samozaupanje.

Kako se razvijajo 3S?
Kakopak, nastajajo v najzgodnejšem obdobju človekovega življenja. Otrok se ne zaveda dejstva, da je že sam po sebi, kot človeško bitje, vreden ljubezni, pozornosti in spoštovanja. Predstavo o lastni vrednosti si ustvarja sproti na osnovi odzivov okolja. To so v prvi vrsti odzivi staršev oziroma skrbnikov in drugih članov primarne družine. Če starša spoštujeta sebe in drug drugega, poznata in sprejemata medsebojne razlike ter drugačnost drugih, si izkazujeta naklonjenost in se tako vedeta tudi do svojih otrok, bodo njuni otroci imeli odličen zgled, kako obravnavati sebe in druge ljudi. Starši z visoko stopnjo samospoštovanja, samozaupanja in samosprejemanja znajo podpirati, pohvaliti in spodbujati svoje otroke.

Piše: Lidija Polajžer Anina v novi številki Karme plus

Vsakič, ko pozorno opazujem naravo, vidim le eno stvar: kako zelo čudovita je. Vse te barve, oblike, vse je tako zelo lepo povezano, usklajeno! Vsak letni čas ima svoje posebnosti in v prav vsaki situaciji je preprosto čudovita. Narava pozna svoje meje in svoje naloge. Če je recimo, padavin preveč, reka poplavi, ko pa se razmere umirijo, se vrne nazaj na svojo prej izbrano in primerno pot. V vsaki situaciji se znajde, vzame le, kar potrebuje, in s tem ustvarja le najlepše in najboljše, kar je možno.

Tudi živali poznajo zelo dobro svoje mesto v naravi. Živijo po pravilih, ki v naravi  delujejo brezhibno. Vsaka vrsta ima svoja pravila, svoje navade, svoj prostor, ki se ga drži. Živalski instinkt je izjemen in vedno znova nam dokazujejo, da so glede svojega čuta velik korak pred nami, ljudmi. Ljudje smo vrsta z izjemnim egom, z velikim občutkom, kako NE poslušati svojega čuta, instinkta, notranjega glasu, kakorkoli že lahko to lastnost imenujemo, ter predvsem z velikim strahom pred vsem možnim.

Piše: Sonja A. Mrak v Karme plus

Veliko ljudi se po nekaj letih v zakonu začne spraševati, kje so imeli oči pred zakonom, zato upoštevajte nasvet in v predzakonskem življenju dobro odprite oči. Prav gotovo drži trditev, da je ljubezen slepa, vendar se potrudite spregledati po nekaj prvih mesecih zaslepljenosti, da se ne bi kasneje v življenju kesali.

Številni zakoni se razrahljajo, ko pojavijo prve večje težave, saj se paru zdi, da tega pa gotovo ne bosta premagala, spet drugi se izgubljajo v malenkostnih nesporazumih, ki pa lahko pomenijo celo življenje. V današnjem času se razlogi za poroko in pričakovanja glede zveze močno razlikujejo od časov porok naših staršev, da o babicah in dedkih ne govorimo.

V vrtincu sramu, krivde in bolečine
Pri petih letih sem doživela spolno zlorabo. Napadalec je mojo pozornost kupoval z igračami in darili. Prihajal je v našo družino in me opazoval. Večkrat me je vzel v naročje, me žgečkal in se me dotikal. Pridobil si je moje zaupanje.

Nekega dne pa se je odločil, da me bo vzel s seboj domov. Starši niso nasprotovali, zato me je odpeljal. Obljubljal je, da mi bo pokazal veliko lepih igrač, s katerimi se igra njegov sin. V trenutku, ko sva stopila v njegovo stanovanje, je postal drugačen. Prijaznost, ki jo je ves čas igral, je izginila. Postal je hladen, nesramen in grob. Nasmeh z njegovega obraza je izginil. Občutek sem imela, da mu je moja prisotnost v breme. Ignoriral me je. Tega sem se ustrašila in poskušala sem postati nevidna.

Kaj bi vi odgovorili na vprašanje v naslovu? Mogoče celo veste, za kateri emociji gre. Ampak a veste, zakaj sta najbolj ubijalski?

V tem članku boste dobili odgovor na to vprašanje. Plus napotek, kako se izogniti destruktivni moči teh emocij.

Se splača prebrati, kajti ti dve emociji sta res neugodni. Mnogo ljudi se njihove smrtonosnosti niti ne zaveda.

Kaj je emocija?

Da se ne bomo izgubljali v definicijah, kaj je emocija, so kot odgovor na gornje vprašanje veljavna vsa psihična stanja. To ni najbolj točna definicija, ampak bo zadoščala za to razpravo.

Pred mnogimi leti sem v nekdanji zagrebški reviji Start prebral članek o številnih posilstvih in umorih nekega brazilskega spolnega obsedenca. Ulovili so ga bolj po naključju kot enega izmed osumljencev za neko drugo kaznivo dejanje. Na zaslišanju je, kot da je že dolgo čakal na to priložnost, začel pripovedovati o tem, kaj vse je zagrešil.

Na policiji so prvi hip pomislili, da možakar "ni pri pravi" ali da ima bujno domišljijo. Toda, ko so njegova pričevanja začeli primerjati z že nekoliko zaprašenimi arhivi nerešenih primerov, so presenečeni ugotovili, da se stvari ujemajo. Brazilska javnost je bila ogorčena in je zahtevala smrtno kazen za zločinca. Razmislite, kakšna bi bila vaša sodba in skušajte utemeljiti zakaj!

Pismo Alberta Einsteina svoji hčeri: o univerzalni sili, ki je LJUBEZEN

V poznih 1980-ih je Lieserl, hči slavnega genija, Hebrejski Univerzi donirala 1400 pisem, ki jih je napisal Einstein, pri čemer je naročila, naj njihovih vsebin ne objavljajo še dve desetletji po njegovi smrti. To je eno izmed njih, za Lieserl Einstein.

“Ko sem predlagal teorijo relativnosti, me je zelo malo ljudi razumelo. In tudi to, kar bom razkril in prenesel človeštvu zdaj, bo v nasprotju z nerazumevanjem in predsodki sveta. Prosim te, da zaščitiš pisma tako dolgo, kot bo potrebno, leta, desetletja, dokler ni družba dovolj napredna, da sprejme, kar bom razložil.

Če želite dobiti podrobnejši vpogled v to, kako ljudje mislimo in zakaj verjamemo in delamo, kar verjamemo in delamo, potem vam res priporočam, da si preberete tale članek.

Gre za povzetek knjige Thinking, Fast and Slow (bestseller!) Nobelovega nagrajenca profesorja Daniela Kahnemana. (Opomba: Knjiga je bila izdana leta 2011. Ima 512 strani, zato bo povzetek najbrž koristen.)

Postalo vam bo jasno, kako je možno, da počnemo in verjamemo take kozlarije kot jih vidite in doživljate dnevno.

Predvsem pa boste lažje razumeli sebe in druge. In lažje boste kaj naredili za spremembo. Pri sebi in pri drugih.

Ste jezni, vas je nekdo prizadel, užalil, ponižal? Bi se mu radi maščevali? Nikar. Preberite zakaj ne …
Maščevanje vsekakor ni sladko, dokazuje tudi znanost. Z maščevanjem si nakopljemo le nepotrebne negativne misli.

V raziskavi strokovnjakov s Colgate University (ZDA) so negativno plat maščevanja potrdili tudi z eksperimentom. Osebe so morale dati v skupen sklad vsoto denarja. Vsoto so pomnožili s faktorjem in jo enakomerno razporedili med člane skupine. Osebe pa so se odločile, da niso dale nobenega denarja v sklad, kljub temu pa so sodelovale pri delitvi in tako ogoljufale soigralce.

Ljudje psihično trpijo. Dejstvo!
Poraba antidepresivov je v porastu. Dejstvo! Poglejte si statistiko v Delovem članku z naslovom Slovenija, dežela antidepresivov in anksiolitikov
Rezultati so porazni, ker izboljšanja ni. Dejstvo!
Obstaja preprosta rešitev. Dejstvo!
Spoznajte jo v tem članku!

Psihično trpljenje lahko vidite vsepovsod. In če niste res visoko osebnostno (ne duhovno!!!) razviti, ga doživljate tudi sami. Edino vprašanje je, koliko pogosto in koliko močno.
(Opomba: Če želite razumeti razliko med osebnostno in duhovno razvitostjo, si poglejte posnetek iz oddaje Klepet ob kavi, kjer sem to pojasnil)

Ženske znajo biti pretirano samokritične, tako glede svojega telesa, do zaslužka ali celo lastne kreativnosti.

Povprečna ženska kritizira samo sebe vsaj osemkrat na dan, ugotavlja raziskava, ki so jo strokovnjaki z Weight Watchers iz Anglije naredili med 2.000 ženskami. Ena od sedmih žensk je priznala, da kritizira samo sebe redno čez cel dan.

Kakšen je vaš cilj v tem življenju? Je to nova služba, obdržati trenutno službo ali morda životarjenje iz mesec v mesec? Današnja družba je preveč osredotočena na fizično raven življenja. Vsi skupaj smo eno pleme, ki posameznikom ne pusti, da bi iskali rešitve izven znanega, saj se pleme preveč boji sprememb; to bi lahko ogrozilo sam obstoj tega plemena. Moramo imeti vse, kar vidimo v oglasih, da bi pripadali še naprej v pleme. Kupimo vse, kar družba meni, da bi morali imeti.

Mnogi v tej potrošniški družbi ne najdejo časa za svoj osebni duševni razvoj. Eden od načinov, da se znova povežemo s  seboj je enostavno preko dihanja. Brez dihanja ni življenja. Dihanje sprosti telo in duha, lahko pa nas popelje tudi v višje ravni, kjer občutimo ljubezen in mir.

Od zibelke do groba se sprehodimo s trdnim prepričanjem, da smo na naši življenjski poti zavestno delovali in se odločali po svojih najboljših močeh. No, seveda so naše odločitve morale temeljiti tudi na družbeno sprejemljivi ravni. Družba je pač takšna kakršna je, zakon močnejšega, tekmovalnost, potreba po samo-pomembnosti itd.

'To je normalen svet', so nam dejali in to smo tudi verjeli oz. še vedno verjamemo. Kdo bi sploh pomislil, da bi mogoče lahko živeli tudi v harmoniji kot jo pozna narava in živalski svet, z redkimi izjemami.

Do izbrane teme sočutja me je vodil vpogled v astrološko karto za leto 2016, ki bo polno, tudi nemirnih, izzivov. Kako se bodo odrazili je zelo odvisno od naše kolektivne karme, ki smo si jo do sedaj s svojimi dejanji pridelali, kot seveda tudi individualne karme vsakega posameznika. Sočutje in empatija bosta tako v tem letu glavno in zelo pomembno vodilo.

Moje osebno opažanje je, da je sočutja in empatije na splošno premalo. Sama namreč težko razumem, da so na tem malem planetu, ki nam nudi vse kar za življenje potrebujemo, takšne razlike in medsebojna nesoglasja. Da v današnji razviti družbi dovoljujemo, da toliko ljudi trpi in umira zaradi lakote, revščine in drugih strahot, kot so vojne.

Empatija je lepa lastnost, pri kateri se znamo vživeti v čustva druge osebe. Ta vrsta sočutja sočutja in razumevanja nas povezuje z ljudmi in ustvarja močnejše odnose. Še bolj pomembna pa je, če ste si izbrali poklic, kot je psihiater ali terapevt, kjer je empatija pomemben pogoj za kvalitetno opravljanje dela.

Ali je empatija dobra za nas?
Če ste preveč izpostavljeni svojim empatičnim čustvom, potem veste, kako zelo lahko prevzemanje čustev drugih ljudi izčrpava vaše telo in dušo. Lahko se zgodi, da boste poleg izčrpanosti močno omejevali tudi svoje veselje in zmožnost vživljanja v trenutek, ker ste se preveč ukvarjali z izkušnjami drugih.

Piše: Andreja Pšeničny v Vivi www.viva.si

Začenja se Novo leto in polni smo obljub, sklepov, novih načrtov in želja, kako bomo v tem letu živeli in delovali popolnoma drugače, kako bomo končno zaživeli življenje, kakršnega si želimo in zaslužimo.

A že po nekaj dneh se počasi vračamo v stare tirnice, zaprisege o tem, kako bomo začeli živeti zdravo, vsako jutro telovadili, prenehali z nezdravimi razvadami, opustili službo, v kateri nismo dovolj kreativni in si poiskali tisto, kar bomo z veseljem delali, odšli iz odnosov, ki nas onesrečujejo in nas ovirajo pri naši rasti, počasi izzvenijo.

Pametnejši odneha ... To so tipi ljudi, pri katerih z razumom ne boste prišli daleč, zato z njimi ni vredno izgubljati časa.

Borba z omejenimi posamezniki

Ena izmed borb, v katero se ni priporočljivo podajati, je tista s posamezniki, ki niso odprti za rast. Posamezniki s fiksiranimi in omejenimi načini razmišljanja bodo težek oreh, saj imajo o vseh ključnih sferah življenja že trdno izoblikovano svoje mnenje.

Piše: Lidija Polajžer Anina v Karme plus

NE IGRAJMO VLOGE ŽRTVE
Vsaka stvar, vsak dogodek ima več plati in ljudje imamo zelo močno tendenco k temu, da vsako stvar pogledamo s tistega vidika, kot si to želimo sami. Moč izbire pa nemalokrat zelo napačno izkoriščamo in namesto pozitivnega namena posameznike vodi bolj ego ali pa preračunljivost, ki se navadno slej kot prej vrneta kot kazen in dokaz, da je bil takšen način napačen.

Vseeno to žal ni dovolj velik pokazatelj, da bi ljudje spregledali in bi se nehali slepiti, saj največkrat same rezultate svojih dejanj prelagajo raje na pleča drugih in tako sebe spremenijo iz povzročitelja zmede v žrtev.