Za vas imam določeno vprašanje, na katero naj si vsak bralec in vsaka bralka članka odgovori sam-a pri sebi. Vprašanje je zelo preprosto: »Kolikokrat na dan si vzamete minuto ali dve zase, da v tišini sedite z zaprtimi očmi in ste popolnoma brez misli?« Ste si sami pri sebi odgovorili na vprašanje, ki sem vam ga postavil? Vaš odgovor zame ni pomemben, je pa še kako zelo pomemben za vas. Zakaj?

V sodobnem, vedno hitreje gibajočem se svetu, smo stalno »napeti kot struna«, od jutra do večera hitimo sem ter tja, med delovnim časom pa si ne upamo zapreti oči in za dve minuti posedeti v tišini. Marsikateri direktor ne ve, da bi bili njegovi zaposleni bolj učinkoviti, če bi si vzeli v vseh osmih urah trikrat ali štirikrat dvominutni meditativni odmor, zaprli oči in se le prepustili.

Ljudje imamo radi glasbo, saj nas slednja sprosti, pomiri in navdihne. Vsaka glasba nekaj človeku da. Nekdo se navdušuje nad klasično glasbo, spet drugi nad rockom, tretji nad duhovno glasbo, četrti nad narodnozabavno ... ni pomembno, za katero zvrst glasbe gre – brez tišine, brez premora je ne bi bilo. Glasbi lahko prisluhnemo le zato, ker ima premore. Brez premora, brez tišine med posamezniki takti glasba ne more obstajati.

Žal pa sodobni ljudje mislimo, da smo pametnejši od Matere Narave, da smo lahko stalno pod pritiskom, da lahko neprestano delamo in ustvarjamo. Največja ustvarjalna dela so dejansko izšla iz stanja »nedelovanja«. Misel se je pojavila v umu človeka v trenutku, ko se je sprostil, se prepustil in dopustil, da se je »božanska ideja« lahko prebila skozi množico njegovih misli.

Omenjena vaja je po eni strani kratka meditacija za sprostitev in poživitev, po drugi strani pa je tudi čudovito orodje za pridobivanje novih idej. Namreč, ravno v tišini se nam porodijo najboljše zamisli. Dejansko tudi sam dobim najboljše ideje takrat, ko sploh ne razmišljam o »rešitvah«, temveč počnem nekaj, kar me navdušuje, radosti in me povsem sprosti. V tem »posebnem« stanju sem odprt in sprosti se kanal za pridobivanje novih idej.

Prejšnji teden sem si pogledal video Wayne W. Dyerja z naslovom: »Duhovna rešitev za vsak problem.« V njem Wayne med drugim govori ravno o tem, kako si s preprostim umikom v tišino, npr. ko pred semaforjem čaka na rdečo luč, utrga čas zase, za sprostitev in umiritev. Tega pred semaforjem sam ne izvajam, vsekakor pa sivsak dan vzamem čim več trenutkov, ko sem lahko minuto ali dve z zaprtimi očmi, ne da bi mislil na karkoli, in se prepustim.

Naj to postane tudi vaša vsakodnevna rutina. Zaslužite si tisto minuto ali dve za umik v tišino. Ko smo brez misli, smo v stanju čiste zavesti in smo še bolj povezani z Virom. Ključno v našem življenju je to, kako dobro povezavo uspemo ustvariti z Virom.Vir nas vedno podpira, je ob nas, nas bodri, motivira, objema, brezpogojno ljubi, tudi takrat, ko si o sebi mislimo vse najslabše in smo že »utrujeni« od vseh življenjskih preizkušenj.

Če bi si uspeli vzeti vsak dan nekaj minut za takšno enostavno meditacijo (recimo petkrat na dan po 2 – 3 minute), bi zagotovo opazili marsikateri pozitivni učinek na svoje zdravje, energijo, počutje, odnose in delo. 

Seveda se vsakomur od nas kdaj zgodi, da pride do trenutka, ko se sprašuje, kako naprej, po kateri poti in kaj mu je v življenju storiti. Takrat je najboljše, umakniti se v svojo notranjost in se prepustiti božanskemu vodstvu. Meditacija, molitev, pogovor z Bogom in Angeli ... vse to nam pomaga, da najdemo pot naprej.

Po »naključju« (itak vemo, da naključij ni) mi je pod roke ponovno prišla že malo pozabljena molitev Sv. Frančiška Ašiškega in prvih osem najbolj navdihujočih vrstic posredujem tudi vam. Naj ta molitev postane del vašega vsakdanjika, kajti s takšnim delovanjem, kot ga priporoča Sv. Frančišek Ašiški, ne spreminjamo le sebe, temveč vse okoli sebe. 

Robert Goreta
Vir: www.mychi.si