EVROPSKA KOMISIJA
PREDSEDNIK EVROPSKE KOMISIJE
Gospod José Manuel Barroso
Bruselj

Spoštovani gospod Predsednik,

Evropska Unija je v zadnjih letih gotovo naredila največje korake v smeri trajnostnega gospodarskega razvoja. Z energetsko – podnebnim paketom, ki je trenutno v javni razpravi, pa želi doseči še boljše učinke pri zmanjševanju obremenjevanja okolja in v boju proti podnebnim spremembam. Tudi člani našega društva smo v zadnjih mesecih intenzivno razmišljali o možnih rešitvah, zato nam dovolite, da Vam predstavimo naš skromen poskus dopolnitve ukrepov, ki smo se ga lotili z nekoliko drugačnega izhodišča.

Najprej se zahvaljujemo vsem, ki so sodelovali na velikem protestu proti pokolu tjulnjov ali so to pobijanje na kakršen koli drug način poskušali preprečiti. Fotogalerijo lahko vidite na www.prijatelji-zivotinja.hr/index.hr.php?id=1273.

Čeprav je EU zagrozila z določenimi sankcijami proti Kanadi zaradi pobijanja tjulnjov  (www.prijatelji-zivotinja.hr/arhiva.php?id=1782#v1782) , se je lov na mladiče tjuljnov vseeno začel (www.prijatelji-zivotinja.hr/arhiva.php?id=1783#v1783).

Zato vas prosimo, da nadaljujemo naš skupen boj proti nasilju nad živalmi.

KAKO LAHKO POMAGATE?
Pošljite on-line protestno pismo kanadski vladi s prošnjo, da zaustavijo pokol tjuljnov v Kanadi https://community.hsus.org/campaign/canada_harper_protectseals

Piše: N. P. v novi Vivi  www.viva.si

Nekdaj le v loncu, danes člani družine
Dandanes so domače živali, še posebno psi in mačke, pomemben del družine. Skorajda ni doma, v katerem ne bi bivala vsaj ena domača žival. Povsod po svetu se njihovo število bliskovito veča, še hitreje pa se povečuje količina denarja in časa, ki jim ju namenjamo. Nekoč ni bilo tako, kajti še v prejšnjem stoletju so domače živali veljale za razkošje.

Pred stoletji so ljudje razlikovali med živalmi, ki so se jih bali in so jim bile nevarne, ter tistimi, ki so bile primerne za prehrano. Pozneje so ugotovili, da so lahko nekatere živali tudi koristni pomočniki: mačke so bile namenjene za lov miši, psi so pomagali pri lovu ali čuvanju živine. Po koncu druge svetovne vojne, ko se je pojavil srednji razred in so ljudje zaslužili več denarja, se je to spremenilo, saj so imeli ljudje več denarja in časa, ki so ju lahko namenili tudi za živali.

V času, ko cene goriva rastejo v rekordne višave, med vozniki raste povpraševanje po alternativi, ki ne bo preveliko breme za njihov žep.

Znanstveniki laboratorija ameriškega ministrstva za energijo se na ta klic odzivajo z razvijanjem kemično prikrojenih alg za pridelavo naslednje generacije obnovljivih virov - vodikovega goriva.

Ekološki sklad Republike Slovenije je največja finančna ustanova, namenjena spodbujanju okoljskih naložb v državi. 

Osnovna dejavnost Sklada je ugodno kreditiranje različnih naložb varstva okolja po obrestnih merah, nižjih od tržnih. Sklad spodbuja naložbe, ki so skladne z nacionalnim programom varstva okolja in z okoljsko politiko Evropske unije.

Ura Zemlje 2008 (Earth Hour 2008) je bila neverjeten globalni dogodek, ki je zajel ljudi in mesta po vsem svetu. Ti so se ‘odklopili’, da bi opozorili na nujnost ukrepov proti globalnemu segrevanju. V soboto, 29. marca, so ljudje po vsem svetu ugasnili luči, da bi izrazili svojo željo po rešitvah, kako zmanjšati človeški vpliv na okolje.

Nikoli prej ni toliko ljudi iz toliko različnih držav in družb stopilo skupaj v želji po spremembi. Nikoli prej ni svojega glasu dalo toliko vlad, podjetij in posameznikov. Tokrat je namreč sodelovalo 30 milijonov ljudi v 370 mestih in 35 državah. Kar 3500 podjetij je potrdilo svoje sodelovanje, McDonald's je med drugim po vsej Avstraliji ugasnil svoja prepoznavna zlata oboka.

Širitev evropskega omrežja zavarovanih naravnih območij Natura 2000 za 18.784 kvadratnih kilometrov so v Bruslju poimenovali "dobra novica za metulje, netopirje in medvede". Slovenija je območju dodala skoraj 750 kvadratnih kilometrov v Julijskih Alpah, kjer med drugim živijo rjavi medved, ris, različne ptičje in rastlinske vrste.

Evropsko omrežje zavarovanih naravnih območij Natura 2000 z nedavnimi širitvami v Sloveniji, Avstriji, Franciji, Španiji, na Cipru, Finskem, Malti, Poljskem, Slovaškem in Švedskem sedaj skupno pokriva skoraj 20 odstotkov evropskega kopnega ozemlja ter okoli 100.000 kvadratnih kilometrov morij.

Če kdo omeni besedo "naravovarstvenik", si najverjetneje večina od nas predstavlja vegana oblečenega v obleke iz organsko pridelanega bombaža, ki rad poudarja zdrave učinke čaja iz konoplje, vendar je ta stereotip daleč od tega, kdo rešuje naš planet danes.

Današnji (in tudi v prihodnosti) naravovarstveniki največkrat delajo v Silicijevi dolini, kjer delajo na projektih, da pridobivajo energijo iz obnovljivih virov, in se ne spopadajo z valovi na obalah ter rešujejo nasedlih kitov. Klimatske spremembe predstavljajo popolnoma drugačen problem, ki povzroča vrsto težav.

Kmetijsko ministrstvo je pred dnevi predstavilo osnutek strategije prilagajanja kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam. "Zavedamo se, da odškodnine ne prispevajo k preprečevanju škod v kmetijstvu, vse bolj pa so vprašljive tudi z vidika učinkovite porabe proračunskega denarja, saj tu, žal, ne gre več za izjemne dogodke, za naravne nesreče, temveč za spreminjanje podnebja," je priznal minister Iztok Jarc.

Strategija je nastala z izdatno pomočjo klimatologinje dr. Lučke Kajfež Bogataj, ki je opozorila, da podnebne spremembe nastajajo zaradi izpustov toplogrednih plinov in da se bodo nadaljevale tudi, če bi izpuste zmanjšali na nič, zato je nujno prilagajanje, da bi zmanjšali tveganje in škodo.

Ta teden smo bili spet priča zelo neposrednemu dokazu segrevanja ozračja - odlomil se je velik del ledene plošče na Antarktiki. Za komentar smo povprašali Lučko Kajfež Bogataj.

Ena največjih slovenskih strokovnjakinj na tem področju, klimatologinja z Biotehniške univerze meni, da je odlom kosa Wilkinsonove ledene plošče le začetek kolapsa celotne plošče, kar bo že sedma taka velika plošča na Atarktiki v zadnjih 30 letih, ki bo nepovratno končala v morju.

Državni laboratoriji v ZDA bodo začeli uvajati metode testiranj, ki ne vključujejo laboratorijskih živali. Namesto živali bodo za testiranje varnosti kemikalij in zdravil uporabljali celične kulture in računalniške modele, je v četrtek sporočil Nacionalni inštitut za zdravje v ZDA.

Take metode so hitrejše, varnejše in natančnejše. To je prvi večji korak proč od testiranja na živalih, ki ga je storila katera vlada. Testiranje na živalih je bilo namreč temelj znanstvenih raziskav že desetletja, če ne še dlje. Danes znanstveniki vse bolj ugotavljajo, da testiranje snovi na živalih ne napoveduje učinka kemikalije na človeka.

Orjaški kos ledu se je začel lomiti od Antarktike, kar znanstveniki označujejo za dodatni dokaz segrevanja ozračja. Satelitske slike jasno kažejo, da 41 x 2,5 kilometrov velik del ledene police razpada in je le še vprašanje časa, kdaj se bo odlomil.

Wilkinsonova ledena polica je bila trdna večji del preteklega stoletja, a se je začela v 90. letih tanjšati. Šest ledenih polic v istem delu celine je v zadnjih 30 letih že razpadlo, še poroča britansko antarktično poročilo.

Pred časom sem malo premišljevala koliko snovi zlijem v pralni stroj in seveda s tem tudi v naravo.. Prašek in še kar nekaj mehčalca za nekaj kg perila. Ker je učinkovitost praska odvisna od mehkobe vode, od detergenta, ki ga vsebuje in od temperature sem pomislila na kaj lahko vplivam.

Vplivam lahko na mehkobo vode, če si izberem prašek in seveda temperaturo pranja. Kako? Tako, da dodam snov, ki vsebuje anione, ki bodo pobrali katione (se še spomnite iz osnovne šole Na+ in Cl- gresta skupaj, dobimo sol, vez, ki ju povezuje je ionska vez in je ena najmočnejših v svetu kemijskih vezi).

Slovenske železnice so se lotile zmanjševanja porabe električne energije, da bi se vključile v boj zoper emisije toplogrednih plinov. Zmanjševanja so se lotile na več načinov. Med drugim v vsa vlečna vozila vgrajujejo števce za merjenje porabljene električne energije, strojevodje pa se izobražujejo o varčni vožnji.

Pomembno vlogo bodo odigrale tudi nove večsistemske lokomotive, ki med zaviranjem energijo vračajo nazaj v železniško omrežje. S pomočjo omenjenih novosti naj bi železnice do leta 2010 dosegle 10-odstotno zmanjšanje specifične porabe elektrike.

Sporočilo za javnost Inštituta za trajnostni razvoj in Greenpeace-a, v katerem ministra za okolje med drugim opozarjata, da mora ministrstvo sprejeti odgovornost za zaščito okolja v Sloveniji in finančno podpreti ter dati v izvajanje raziskave o možnih škodljivih učinkih GSO, je dostopno na http://www.itr.si/.

20.3.2008 je  Ljubljani potekala mednarodna konferenca o prihodnosti trgovanja z izpusti toplogrednih plinov. Predlog evropske komisije za prenovo sheme prinaša pozitivne novosti, vendar bo za boljšo okoljsko učinkovitost sistema potrebna večja mera ambicioznosti, še posebej pri oblikovanju skupne količine kuponov in avkciji le-teh, so poudarili ključni govorci. Več informacij o konferenci je dostopnih na spletnih straneh Focus društva za sonaraven razvoj.

Info: info@focus.si,  http://www.focus.si/ 

Voda teče v grlo. Led se topi hitreje in hitreje…...

Združimo se in podpišimo, poglejte si video, kratko in jedrnato,  NE BO VAM ŽAL. Zdaj je na vrsti AKCIJA.

Kdor more, naj pošilja luč vsem vladam sveta in vsem tistim, ki imajo moč odločanja.

Vabljeni k ogledu videa, je kratek in na hitro razloži nujnost in resnost situacije v kateri smo: http://www.youtube.com/watch?v=FJqO4HbolQk

Že desetletja so znanstveniki iskali gen, ki bi rastlinam omogočal nadzor nad uravnavanjem količine vode, da bi lahko preživele sušna obdobja, ki jih je zaradi okoljskih sprememb vedno več. Sedaj jim je to končno uspelo.

Znanstveniki iz Finske in Kalifornije so v spletni izdaji revije Nature zapisali, da so identificirali rastlinski gen, ki nadzoruje količino ogljikovega dioksida, ki ga rastlina vsrka, ter tudi količino vode, ki jo rastlina odda v okolje. To odkritje naj bi omogočalo rast izdelkov tudi v izredno suhih razmerah.

Visoka smrtnost dojenčkov ter na tisoče otrok v milanskih bolnišnicah sta dva izmed najbolj neugodnih rezultatov izredno visokih koncentracij delcev izpušnih plinov v mestu, ki smo ga do sedaj bolj poznali kot prestolnico mode in nogometa. Milano si je tako pridobil neslavno titulo evropske prestolnice onesnaženega zraka.

Četudi so v Milanu vpeljali „eko-propustnico“, to je davek na promet motornih vozil po centru mesta, so v 60 dneh merjenja koncentracije drobnih delcev 36-krat presegli najvišji dopustni nivo, kakršnega predpisuje EU zakonodaja. 15. februarja letos so dosegli celo 185 mikrogramov na kubični meter, kar je skoraj štirikrat več, kot je sploh dovoljeno.

Proizvajalec v EU dovoljene gensko spremenjene koruze MON810 Monsanto je zagotovil, da v Sloveniji zaenkrat še ne bo tržil svojega proizvoda, so sporočili z ministrstva za okolje.

To pa seveda ne pomeni, da zainteresirani ne bi mogli kupovati semena v tujini in ga gojiti v Sloveniji. Greenpeace je tako povedal, da je odločitev le marketinški trik. Ministra za okolje Janeza Podobnika pa Greenpeace in Inštitut za trajnostni razvoj pozivata, da uvede varnostni zadržek pri gojenju gensko spremenjenih rastlin.

Na spletu so se pojavile ilustracije in film, ki prikazujejo, kakšen bi bil svet, če bi človeštvo izginilo. Slike so bile narejene za potrebe dokumentarnega filma Life After People, ki ponuja zanimivo apokaliptično napoved za našo civilizacijo.

Na fotografijah lahko vidite, kakšen bi bil svet po ocenah nekaterih astrofizikov in avtorja dokumentarca Davida Brina. Kako bi bil videti Pariz z "zlomljenim" Eifflovim stolpom in Rim v plamenih?

Ptice začnejo spomladi žvrgoleti zaradi biološkega odziva na daljše dneve, pravijo znanstveniki. Ko so ptice izpostavljene svetlobi dalj časa, se v njihovih možganih "sprožijo" hormonske reakcije, ki jim dajo znak, da je čas za iskanje partnerja.

"Parčkajo" pa se s petjem, so pojasnili raziskovalci na edinburškem inštitutu. "Čeprav že dalj časa vemo, kateri del možganov se odziva na spremembe letnih časov, do zdaj nismo poznali, kateri mehanizem se sproži," je dejal raziskovalec Peter Sharp.

Odločitev proti gensko spremenjeni koruzi: francosko vrhovno sodišče potrdilo odločitev francoske vlade o prepovedi komercialnega gojenja GS koruze MON810

V primeru zahteve Monsanta ter ostalih pro-GSO lobi skupin o razveljavitvi odločitve francoske vlade o prepovedi komercialnega gojenja gensko spremenjene koruze MON810 (odločitev sprejeta 8. februarja 2008), je francosko vrhovno sodišče za upravno pravico (Conseil D'etat ) razsodilo proti Monsantu.

Francoska prepoved je znanstveno in pravno utemeljena, ugotavlja sodišče. Sodišče je potrdilo resne pomisleke o varnosti Monsantove GS koruze. Greenpeace pozdravlja to odločitev, ki smatra zdravstvene in okoljske pomisleke za pomembnejše od zasebnih interesov peščice mednarodnih podjetij in pro-GSO lobi skupin.