Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Patentna_Prijava_Magnetni_Samodejnik
Magnetni samodejnik
nedelja, 20. april 2008 @ 05:02 CEST
Uporabnik: Sonce
Na Krasu ustvarjajo napravo, ki naj bi povzročila energetsko revolucijo
Novogoričan Zdravko Leban je izdelal model magnetnega samodejnika in vložil patentno prijavo za napravo, ki naj bi omogočala pridobivanje energije z izkoriščanjem magnetnih sil naravnih magnetov. Magnetni samodejnik bi lahko v veliki meri nadomestil predvsem nafto in njene derivate, postal bi lahko tudi neodvisna hišna elektrarna.
Zdravko Leban se je že pred petnajstimi leti zapisal naravnim magnetom. Okrog njega se je zbralo nekaj somišljenikov, njegov sin, mizar, diplomirani inženir elektrotehnike in dva diplomirana inženirja strojništva. Delujejo kot skupina Modra zvezda.
Izumitelju Zdravku Lebanu, živi na Goriškem na eksistenčnem minimumu, je slovenski Urad za intelektualno lastnino že leta 1999 podelil patent za magnetno gonilo, napravo, ki s pomočjo naravnih magnetov linearno izmenično gibanje v smeri svoje gredi pretvarja v vrtenje in ga je mogoče uporabiti kot sestavni del raznih pogonskih sistemov.
Zdravkovo patentirano magnetno gonilo, prototip so naredili z izredno malo denarja in z veliko navdušenja in iznajdljivosti, zaradi oblike se ga je prijelo ime »Prašiček«, je navdušilo novogoriškega študenta elektrotehnike Erika Bizaja; namenil mu je svojo diplomsko delo. Meril je izkoristek magnetne sklopke s permanentnimi magneti, da bi ugotovil, ali se magnetno gonilo izplača izdelovati ali ne:
»O magnetih nisem vedel nič, dokler me o njih ni podučil gospod Leban. Pri diplomski nalogi je bilo nekaj težav, vse skupaj je bilo nekaj novega tudi na naši fakulteti. Nihče ni poznal teme, ki sem se je lotil. Moral sem se bolj poglobiti. Imel sem nekaj težav z merjenji, a nalogo sem dokončal kot je treba.«
Kaj je bistvo diplomske naloge?
»Namen je bil, da prikažem in dokažem, da se da z naravnimi magneti, kot to razlaga Zdravko Leban, narediti koristen izdelek. Da so permanentni magneti uporabni še za kaj drugega kot le za zapiranje vrat kuhinjskih omaric. Da se jih da uporabiti tudi v kakih strojih. Da se jih da veliko bolj izkoristiti kot je to znano sedaj in da je njihova uporaba povsem zanemarjena.
Vsa uporaba magnetov se je namreč usmerila v elektromotor, naravni magnet pa je učinkovit tudi v drugih pogledih. Hotel sem preveriti, ali je patent koristen ali ne, ali delo, ki se vloži, prihaja ven enako ali večje, ali je vse skupaj sploh smiselno. Ko sem izmeril in izračunal »Prašička«, mi je pokazalo, da pride ven veliko več dela kot se ga vloži, čeprav so bile na napravi, ki sem jo meril, napake.
Bila je pač narejena s skromnimi sredstvi in bilo bi jo mogoče, kot sem zapisal v diplomi, izdelati mnogo bolje. Z dovolj denarja bi dovršeno sestavili napravo in bi bili rezultati nedvomno še veliko bolj ugodni.« Zdravko Leban je v petnajstih letih, odkar so ga prevzeli permanentni, torej naravni magneti, ustvaril kakih šestdeset modelov. Sedaj ima pred seboj model, za katerega meni, da ga je vredno izdelati kot prototip. In kakšna je sedanja vloga Erika Bizaja, diplomiranega inženirja elektrotehnike, profesorja na novogoriški elektrotehniški šoli pri tem ustvarjanju?
»Jaz sem bolj tak, da zadevo, ki jo vidim, skušam oceniti tudi z negativne strani. Skušam povsem nepristransko ugotoviti, ali je res tisto, kar on pravi. Če čutim pri sebi, da je, je, če pa ni, mu povem, da ni ravno tako kot on misli, da je treba zadevo prilagoditi, da bi delovala tako, kot si on zamišlja. Sem bolj negativno naravnan, njega pa to vzpodbuja, se še bolj trudi, da vsaj mene prepriča. Videti je, da mu moje mnenje kar precej pomeni.«
Bo magnetni samodejnik, kot je prijavljen za patent, deloval tako kot pričakuje?
»Modela še nisem preveril. Videl sem ga na sliki. Zdi se mi zanimiv, predhodnike sem že imel v rokah, smo poskušali, je pokazalo, da delujejo. Za tega ne vem, ga je treba pač preizkusiti in bomo videli, ali je res kot on pravi, da zelo potegne … Vem, da se to zadevo uporabiti v kak dober namen. Da bi sámo delovalo, smo pa še daleč. Velik korak smo naredili že s tem, da smo sam magnet od začetka pa do sedaj precej izboljšali.«
Kaj je namen magnetne sklopke, ki ste ji posvetili diplomsko nalogo?
»Da se mehansko gibanje spremeni v vrtenje. Na začetku je treba vložiti energijo za zagon, ko pa steče, je potrebno le še sledenje temu, da mu dodajamo tisti pol, ki je potreben, da ga obrne. Kar pa je zelo majhna energija. Se že vidi, da magnet daje dosti večjo delo ven kot ga vanj vložimo.«
V zaključkih diplomskega dela pa je Erik Bizaj zapisal:
»Osebno trdim, da je permanentni magnet resnično neomejena vrednota. V bistvu se okrog in zaradi njega vse vrti, živi in diha. Tudi elektrika ga v bistvu potrebuje. Ne znam si predstavljati, na kakšen drugačen način bi se sicer lahko za dalj časa odlepili od Zemlje, ne da bi uporabljali njegovo prisotnost za proizvajanje električne energije … Magnetna sklopka nam utira spoznanja, na katerih temeljijo nadaljnji koraki …«
Oseminpetdesetletni Zdravko Leban, nesojeni knjigotiskar in poklicni kinooperater, vso svojo energijo usmerja v čimprejšnjo izdelavo prototipa magnetnega samodejnika, nadaljnji korak od patentirane magnetne sklopke. »O magnetih je dolga štorija,« reče mimogrede v leseni hišici, kjer stoji na mizi njegov zadnji model, ki ga je mogoče z roko tudi preizkusiti:
»To je narejeno s škarjami, ne s stroji, je pač model, narejen skoraj brez denarja, da lahko dobimo predstavo in z mezincem celo ugotovimo, če stvar zavrtimo, da deluje.« In pove, kam je treba dati mezinec, kako se zavrti … Meni, da je na pomembni stopnji razvoja stroja, ki ga bodo gnale magnetne sile:
»Doslej sem naredil že šestdeset modelov, ki so mi govorili eden do drugega, da sem idejo razvijal. Vsakega sem ustvarjal dva, tri mesece, ker je magnet, govorim o naravnem magnetu, zelo zahrbtna stvar. Ni tisto, kar človek trenutno misli da je, ima tisoč variant.«
Kakšna je razlika med naravnim magnetom in elektromagnetom?
»Elektromagnet je magnet, ki deluje samo v kontaktu z elektriko. Naravni magnet je polnjen z elektriko, ima v sebi elektriko, a deluje ne da bi bil priključen na tok. Je magnet stalnica, različnih oblik in moči.« Kraški izumitelj se je na začetku ukvarjal z magneti, ki jih imamo na kuhinjskih omaricah:
»Vzpodbudili so me prav magneti za kuhinjske omarice. Nisem sicer vedel, kaj bi z njimi, nisem imel nobenega cilja, a me je vznemirjalo, da naravni magnet zapostavljamo, da ga uporabljamo za omarice, kot dodatni del elektromotorjev in še za kaj drugega, nikoli pa za prav tisto njegovo čisto funkcijo, ki sem jo slutil.«
To pa je …
»To je popolni izkoristek tega magneta. To je gotovo rotacija. Drugega izkoristka jaz ne vidim. Popolna rotacija samo z naravnim magnetom, brez dodatnega elektromagneta.
In za to ste letos vložili patentno prijavo?
»Prvi del sem patentiral že poprej, že pred petnajstimi leti. To je bila anulacija s feromagnetom. Potem sem pridobil k delu še inženirje, ker sem hotel patent uveljaviti. Pri tem sem spoznal inženirja strojništva v izolski ladjedelnici Damirja Godniča in sva začela delati skupaj. On je že tedaj mislil, da sem na pravi poti. Veliko mi je pomagal in mi še pomaga, glede načrtov, računalništva. Nesebično, lahko rečem.«
Torej vam povsem verjame?
»On zelo verjame, je trdno v ozadju mojega dela.«
Kaj pravijo strokovnjaki za patente?
»Doktor Mladen Gros v Patentni pisarni v Ljubljani me skuša razumeti, čeprav mi hoče po drugi strani še vedno dopovedati, da je magnet, naravni magnet seveda, nekaj drugega kot si jaz mislim. Ker je pač na poti znanost.
Znanost pa je ugotovila, da se naravnega magneta sploh ne da drugače izkoristiti. In kadar koli mu kaj prinesem v patentno pisarno, si imava dosti za povedati: kaj je magnet, kaj zmore. In on je še vedno nekako, bi rekel sedaj, štiridesetodstotni skeptik. Za vse skupaj. Še vedno meni, da se magneta ne bi dalo izkoristiti tako kot jaz mislim.
Končni cilj je …
»Izkoristek magnetne sile za pogon vsega, kar se vrti. Torej za tisoče končnih izdelkov.«
Tudi za majhne in velike elektrarne?
»To je absolutno na prvem mestu.«
Razumem takole: doma imamo magnetni samodejnik in smo preskrbljeni z energijo?
»In smo popolnoma preskrbljeni z energijo. Odvisno od kubiranja magneta. Jaz pravim kubiranje, ker magnet lahko poljubno oblikujemo v dolžino, širino in višino. Vse več ljudi, ki se spoznajo na magnete, mi pritrjuje. Tudi fizik Andrej Detela na Inštitutu Jožef Stefan; on se je kar nekaj let ukvarjal z magneti. Ko sem mu razlagal moje ideje in mu pokazal moj prvi del, se je vpraševal, kako da sam ni prišel do te zamisli.«
V čemu je bistvo vaše zamisli?
»Pri naravnem magnetu sta znani varianti delovanja. Tesla je vzel eno, na impulze, to je privlačevanje. S privlačevanjem prideš do dejstva, da se drugega kot privlačevanje ne da narediti. Druga varianta je odbijanje. Z odbijanjem se verjetno tudi ne da nič narediti, le odbijati, čeprav je pri odbijanju veliko več možnosti, kar se tiče mojega magnetnega sveta, kot pa s privlačevanjem.
Privlačevanje dela na impulzih in vsak impulz ima svoj konec, medtem ko z odbijanjem greš lahko že dalje. Jaz pa sem vzel tretjo pot. Drsno pot, ki jo verjetno malokdo pozna. Do te drsne poti so me pripeljale lastne izkušnje na množici modelov. In prav ta drsna pot je tista, ki jo sedaj izkoriščam.«
Kaj počenjate sedaj okrog magnetnega samodejnika?
»Izdelujemo načrte, da bomo naredili prototip. Seveda pa je za to potreben denar. Tega še ni. Imam obljube enega sponzorja … no, ne vem še. Iz Sežane je, podjetje … Nekaj tisoč evrov bo že stalo. Sam bi težko, imam sicer s. p., ampak trenutno ni nič; dvorana, v kateri sem vrtel filme, je v obnovi in tudi potlej ne vem … je internet, domači kino, kinodvorane so bolj prazne …«
Kdo lahko naredi dober prototip?
»Morda bi bilo še najbolje v Kolektorju v Idriji. Imajo razvojni oddelek in vrsto strokovnjakov, ampak se še nismo dogovarjali, to so bolj moja razmišljanja.«
Ste vse tehnične probleme že rešili?
»Sile se kažejo. Treba je še zadnje, tisto minimalno trenje, ki je še, sprostiti, pustiti, da teče. Sprostili bi ga z dodatnim elektromotorjem, tako da bi dali na zobnik uporabnosti še dinamo, dinamo bi potem krožno polnil elektromotor, da bi bilo samodejno. Mora iti samodejno, kakor sem preštudiral.«
Koliko časa bi potrebovali za prototip?
»Odvisno od tega, kdo ga bo delal, odvisno od sponzorja, orodjarjev in seveda načina, kako bo teklo delo. Če daš vse skupaj delat orodjarju, ti ga lahko odnese. Moraš delati kos za kosom in sam sestavljati, zaščiten je le v Sloveniji … Lahko samo nekaj spremeni, pa ni več tisti tvoj patent.«
Kako se počutite kot izumitelj tako pomembne naprave?
»Izumitelji smo zelo tepena bitja. Vsak izum, vsaka noviteta je prej skeptično odrinjena kot dobrodošla. Je že v naravi tako, da ti ne morejo kar takoj verjeti. Ko si že dovolj tepen, te nosijo na lovorikah.«
Si pomagate z literaturo?
»Pravzaprav literature o naravnem magnetu ni. Sta samo dve strani. Če bi verjel literaturi, ne bi prišel do ideje za magnetni samodejnik. Važno je, da znaš sprejemati naravo. Če to znaš, te narava nagradi.«
Jože Vetrovec
Izkoristek 1:100 ?
Uroš Krulc, diplomirani strojni inženir, je narisal strojno dokumentacijo, načrte, ki jih je Zdravko Leban potreboval na patentnem uradu. Spoznal se je s somišljeniki ideje o novi uporabi permanentnih magnetov, je član ekipe Modri cvet, ki pomaga uresničevati izumiteljevo idejo:
»Zdravko ve o magnetih zelo veliko, včasih pove kaj po svoje, kot on vidi in razume. Uporablja tudi določene izraze, ki jih v literaturi nismo našli in jih sedaj mi uporabljamo. V začetku je bila ideja, da se vloži minimalna energija v delovanje dveh magnetov in se iz delovanja magnetnih silnic potegne dosti večji izkoristek. Ta je seveda odvisen od magneta samega, od njegove magnetne gostote, magnetne kapacitivnosti.
Meritve so pokazale, da deluje v razmerju ena proti petindvajset. Se pravi, da na 1 newton vložene sile dobimo petindvajset newtonov neke vlečne energije ali pa neke sile, ki je opravila določeno pot oziroma določeno delo. Z minimalnim premikanjem mezinca na roki ustvarimo neko delo med dvema magnetoma, med silnicami plusa in minusa, ven pa dobimo delo, ki je petindvajsetkrat večje.
To smo dosegli z magneti, ki se jih dobi v trgovini, pri Merkurju, ne pa da bi bili specialno pripravljeni za naš namen. Predvidevamo, da bi lahko dosegli tudi razmerja ena proti petdeset in morda celo ena proti sto. Tako je nastala ideja o magnetnem samodejniku. V bistvu naj bi neko minimalno energijo vlagali v delovanje magnetov, da bi dobili ven čim večji izkoristek. Seveda ne gre za perpetuum mobile, saj se magnet sčasoma, v tridesetih, štiridesetih letih sprazni.
Prototip „Prašiček”, ki smo ga merili, je bil narejen preprosto, v nekakšni garažni izvedbi, za prave rezultate bi ga morali izdelati z računalniško krmiljenimi stroji, saj je razen vseh ostalih pogojev pri magnetih zelo važno, da je reža med enim in drugim magnetom, ki sovpadata, čim manjša.
Magnete je mogoče duplicirati, lahko se jih sestavi v najrazličnejših sistemih. To bi lahko primerjali z vlečenjem vrvi. Eden povleče z določeno silo, če pa poprime sto ljudi in vleče v isti smeri, je sila, oziroma delo, ki ga opravimo, stokrat večje. Enako je z magneti, teoretično lahko spojimo nešteto magnetnih enot. Praktično je to seveda omejeno.
Za premaknitev teh magnetov je potrebna določena energija. Pričakovali smo, da bi z več vložene energije povečali hitrost. Pa se to ne zgodi. To nas je presenetilo. Naprava bo po mojem dobro delovala. Ko bodo narejeni načrti, bomo poskušali dobiti sponzorja za izdelavo prototipa. Vložiti bo potrebno kakih 20.000 evrov, a je potrebno, saj ljudje, ki se že zanimajo za magnetni samodejnik, hočejo videti napravo, ki deluje.«
Že Nostradamus omenja permanentni magnet
»Kadar koli se je kdo v zgodovini začel ukvarjati s permanentnim magnetom, se mu je takoj porodila ideja, da je iz njega možno narediti perpetuum mobile. Takšna zgodovina je zgodovina majhnih ali večjih eksperimentov. V tej zgodovini srečamo velika imena, kot sta sam Leonardo da Vinci in Orffyreus.
Leonardo da Vinci je preučeval osnove mehanike in letenja, medtem ko se je Orffyreus izdajal za izumitelja perpetuum mobila, a je čas pokazal, da je šlo le za optično prevaro. Po vsej verjetnosti pa je sistem permanentnega magneta bil velik vzorec za Nikolo Teslo.
Zdi se, da se je uporaba permanentnega magneta nekako v še konkretnejše namene zaustavila ravno pri njem oziroma v času njegovih odkritij in se nadaljevala z uporabo elektromagnetov, saj so bili lažja pot za raziskovanje. Od takrat naprej zasledimo zgolj elektromotorje, ki vsebujejo umetne magnete, ki jih je moč električno vžigati in ugašati.
Tudi prerok Nostradamus nekako omenja permanentni magnet, saj v njegovih zapisanih vrsticah lahko zasledimo, da je pripovedoval o zemeljskih silah. Morda je pisal o gravitacijah, ki so faza permanentnega magneta, morda o samem magnetu.
Napovedal je nov način letenja, ki pa morda ne spoštuje gravitacijskih sil, je brez reaktivnega pogona, nekaj podobnega kot ga morda uporabljajo NLP-ji. Ali je možno, da bi permanentni magnet lahko imel tudi take lastnosti, kot jih je napovedal Nostradamus? In zakaj to ne bi bilo možno? Če dobro premislimo, je v naravi dopustno tudi to. Ko rečemo, da nekaterih stvari ne znamo narediti, se opravičujemo s tem, da jih ni mogoče narediti.
Manjka nam torej precej učenja in tehnike. Zato menim, da je magnetna sklopka, o kateri razglabljam v diplomski nalogi, ideja, ki utegne k temu doprinesti veliko več znanja o permanentnih magnetih, pa čeprav je trenutno na samem začetku svojega razvoja.«
Povzeto iz diplomskega dela Erika Bizaja
Vir: www.misteriji.si/
Komentarji (0)
www.pozitivke.net