Izumiranje vrst zaradi gnojnice
Kje predvidevate, da je največja raznolikost življenjskih vrst - v mestu ali na
deželi? Na deželi, seveda, tam je svet še v redu. Napačno! Dobri podeželski zrak
nam sporoča smrad po gnojnici, ki ti skoraj vzame dih. Pove ti nasprotno, da je
pravkar na delu morilec: gnojnica.
Znanstveniki so ugotovili, da gnojnica uničuje mikroorganizme, zaduši najmanjša
živa bitja in je s tem - kdo bi si mislil - glavni povzročitelj upadanja živalskih
in rastlinskih vrst!
Gnojnica: glavni povzročitelj izumiranja vrst
Zoolog, evolucijski biolog in ekolog Josef H. Reichholf je dokazal, kar nihče
ni imel za možno: ne industrija, ne avtomobilski izpuhi, ne močna pozidava niso
krivi za izumiranje vrst, temveč poljedelstvo s svojo gnojnico. V Nemčiji pod
neusmiljenimi pogoji letno vzredijo 15 milijonov govedi in 24 milijonov svinj.
Množična živinoreja proizvede trikrat toliko fekalij kot 83 milijonov Nemcev
Kaj naredi človek z gnojnico, ki jo proizvede teh 15 milijonov govedi in 24
milijonov svinj? Polije jo po polju. In to ne ostane brez posledic. Dušik, ki
ga vsebuje gnojnica, zaduši rastlinske in živalske vrste. Rezultat: zoolog je
našel v majhnem parku sredi Münchna 350 različnih vrst ptičev, nasprotno pa
so na deželi že vrabčki postali redkost ...
Želite kaj storiti proti izumiranju vrst? Postanite vegetarijanec!
Rešitev? Človek se mora vrniti na začetek verige smrti in zgrabiti zlo pri koreninah
- to so zrezek, kotlet, svinjski hrbet, ki jih imamo na naših krožnikih. Brez
uživanja mesa tudi ni množične živinoreje. Brez množične živinoreje tudi ni
problema z gnojnico. Brez gnojnice ni problema z odlaganjem odpadnih snovi na
polja - in že se zaustavi izginjanje vrst. Tako preprosto je to! Želite kaj
storiti proti izginjanju vrst? Postanite vegetarijanec!
Dejstva in ozadja
Glavni razlogi za izginjanje vrst v srednji Evropi:
kmetijstvo z gnojem in gnojnico 78%
lov, ribolov, pregon občutljivih vrst 12%
industrija 3%
gradbeništvo in naseljevanje 2%
promet 2%
ostalo 3%
Vir: Denk mit, prevod Branko Debeljak
Vir slovenskega prevoda: revija Osvoboditev živali, marec 2000 |