Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/Patentna_Prijava_Magnetni_Samodejnik




Magnetni samodejnik

nedelja, 20. april 2008 @ 05:02 CEST

Uporabnik: Sonce

Na Krasu ustvarjajo napravo, ki naj bi povzročila energetsko revolucijo
Novogoričan Zdravko Leban je izdelal model magnetnega samodejnika in vložil patentno prijavo za napravo, ki naj bi omogo­čala pridobivanje energije z izkorišča­njem magnetnih sil naravnih magnetov. Magnetni samodejnik bi lahko v ve­liki meri nadomestil predvsem nafto in njene derivate, postal bi lahko tudi neodvisna hišna elektrarna.

Zdravko Leban se je že pred petnajs­ti­mi leti zapisal naravnim magnetom. Ok­rog njega se je zbralo nekaj somišlje­ni­kov, njegov sin, mizar, diplomirani in­že­nir elektrotehnike in dva diplomirana inženirja strojništva. Delujejo kot skupina Modra zvezda.

Izumitelju Zdravku Lebanu, živi na Goriškem na eksistenčnem minimumu, je slovenski Urad za intelektualno lastnino že leta 1999 podelil patent za magnetno gonilo, napravo, ki s pomočjo na­ravnih magnetov linearno izmenično gi­banje v smeri svoje gredi pretvarja v vr­te­nje in ga je mogoče uporabiti kot se­stav­ni del raznih pogonskih sistemov.

Zdrav­kovo patentirano magnetno gonilo, prototip so naredili z izredno malo denarja in z veliko navdušenja in iznaj­dljivosti, zaradi oblike se ga je prijelo ime »Prašiček«, je navdušilo novogoriš­kega študenta elektrotehnike Erika Biza­ja; namenil mu je svojo diplomsko delo. Meril je izkoristek magnetne sklopke s per­ma­nentnimi magneti, da bi ugotovil, ali se magnetno gonilo izplača izdelova­ti ali ne:

»O magnetih nisem vedel nič, dokler me o njih ni podučil gospod Leban. Pri diplomski nalogi je bilo nekaj težav, vse skupaj je bilo nekaj novega tudi na naši fakulteti. Nihče ni poznal teme, ki sem se je lotil. Moral sem se bolj poglobiti. Imel sem nekaj težav z merjenji, a nalogo sem dokončal kot je treba.«

Kaj je bistvo diplomske naloge?
»Namen je bil, da prikažem in dokažem, da se da z naravnimi magneti, kot to razlaga Zdravko Leban, narediti koristen izdelek. Da so permanentni magneti uporabni še za kaj drugega kot le za zapiranje vrat kuhinjskih omaric. Da se jih da uporabiti tudi v kakih strojih. Da se jih da veliko bolj izkoristiti kot je to znano sedaj in da je njihova uporaba pov­sem zanemarjena.

Vsa uporaba ma­gne­tov se je namreč usmerila v elektromotor, naravni magnet pa je učinkovit tudi v drugih pogledih. Hotel sem pre­ve­riti, ali je patent koristen ali ne, ali de­lo, ki se vloži, prihaja ven enako ali večje, ali je vse skupaj sploh smiselno. Ko sem izmeril in izračunal »Prašička«, mi je po­kazalo, da pride ven veliko več dela kot se ga vloži, čeprav so bile na napravi, ki sem jo meril, napake.

Bila je pač narejena s skromnimi sredstvi in bilo bi jo mo­goče, kot sem zapisal v diplomi, izdelati mnogo bolje. Z dovolj denarja bi dovrše­no sestavili napravo in bi bili rezultati nedvomno še veliko bolj ugodni.«
Zdravko Leban je v petnajstih letih, odkar so ga prevzeli permanentni, torej naravni magneti, ustvaril kakih šestde­set modelov. Sedaj ima pred seboj mo­del, za katerega meni, da ga je vredno iz­delati kot prototip. In kakšna je seda­nja vloga Erika Bizaja, diplomiranega inženirja elektrotehnike, profesorja na novogoriški elektrotehniški šoli pri tem ustvarjanju?

»Jaz sem bolj tak, da zadevo, ki jo vidim, skušam oceniti tudi z negativne strani. Skušam povsem nepristransko ugotoviti, ali je res tisto, kar on pravi. Če čutim pri sebi, da je, je, če pa ni, mu povem, da ni ravno tako kot on misli, da je treba zadevo prilagoditi, da bi delovala tako, kot si on zamišlja. Sem bolj negativno naravnan, njega pa to vzpodbuja, se še bolj trudi, da vsaj mene prepriča. Videti je, da mu moje mnenje kar precej pomeni.«

Bo magnetni samodejnik, kot je prijavljen za patent, deloval tako kot priča­kuje?
»Modela še nisem preveril. Videl sem ga na sliki. Zdi se mi zanimiv, predhodnike sem že imel v rokah, smo poskušali, je pokazalo, da delujejo. Za tega ne vem, ga je treba pač preizkusiti in bomo videli, ali je res kot on pravi, da zelo potegne … Vem, da se to zadevo uporabiti v kak dober namen. Da bi sámo delovalo, smo pa še daleč. Velik korak smo naredili že s tem, da smo sam magnet od začetka pa do sedaj precej izboljšali.«

Kaj je namen magnetne sklopke, ki ste ji posvetili diplomsko nalogo?
»Da se mehansko gibanje spremeni v vrte­nje. Na začetku je treba vložiti ener­gijo za zagon, ko pa steče, je potrebno le še sledenje temu, da mu dodajamo ti­sti pol, ki je potreben, da ga obrne. Kar pa je zelo majhna energija. Se že vidi, da magnet daje dosti večjo delo ven kot ga vanj vložimo.«

V zaključkih diplomskega dela pa je Erik Bizaj zapisal:
»Osebno trdim, da je permanentni magnet resnično neomejena vrednota. V bi­st­vu se okrog in zaradi njega vse vrti, ži­vi in diha. Tudi elektrika ga v bistvu po­trebuje. Ne znam si predstavljati, na kakšen drugačen način bi se sicer lahko za dalj časa odlepili od Zemlje, ne da bi uporabljali njegovo prisotnost za proizvajanje električne energije … Magnetna sklopka nam utira spoznanja, na katerih temeljijo nadaljnji koraki …«

Oseminpetdesetletni Zdravko Le­ban, nesojeni knjigotiskar in poklicni kinooperater, vso svojo energijo usmerja v čimprejšnjo izdelavo prototipa magnetnega samodejnika, nadaljnji korak od patentirane magnetne sklopke. »O magnetih je dolga štorija,« reče mi­mo­grede v leseni hišici, kjer stoji na mi­­­zi njegov zadnji model, ki ga je mogo­če z roko tudi preizkusiti:

»To je narejeno s škarjami, ne s stroji, je pač model, narejen skoraj brez denarja, da lahko dobimo predstavo in z me­zincem celo ugotovimo, če stvar zavrtimo, da deluje.« In pove, kam je treba dati mezinec, k­ako se zavrti … Meni, da je na pomemb­ni stop­nji razvoja stroja, ki ga bodo gnale magnetne sile:

»Doslej sem naredil že šestdeset mo­delov, ki so mi govorili eden do drugega, da sem idejo razvijal. Vsakega sem ustvarjal dva, tri mesece, ker je magnet, go­vorim o naravnem magnetu, zelo za­hrbtna stvar. Ni tisto, kar človek trenutno misli da je, ima tisoč variant.«

Kakšna je razlika med naravnim magnetom in elektromagnetom?
»Elektromagnet je magnet, ki deluje sa­mo v kontaktu z elektriko. Naravni mag­net je polnjen z elektriko, ima v sebi elektriko, a deluje ne da bi bil priključen na tok. Je magnet stalnica, različnih oblik in moči.« Kraški izumitelj se je na začetku uk­var­jal z magneti, ki jih imamo na kuhinj­skih omaricah:

»Vzpodbudili so me prav magneti za ku­hinjske omarice. Nisem sicer vedel, kaj bi z njimi, nisem imel nobenega ci­lja, a me je vznemirjalo, da naravni magnet zapostavljamo, da ga uporabljamo za omarice, kot dodatni del elektromotorjev in še za kaj drugega, nikoli pa za prav tisto njegovo čisto funkcijo, ki sem jo slutil.«

To pa je …
»To je popolni izkoristek tega magneta. To je gotovo rotacija. Drugega izkoristka jaz ne vidim. Popolna rotacija samo z naravnim magnetom, brez dodatnega elektromagneta.

In za to ste letos vložili patentno prijavo?
»Prvi del sem patentiral že poprej, že pred petnajstimi leti. To je bila anulacija s feromagnetom. Potem sem pridobil k delu še inženirje, ker sem hotel patent uveljaviti. Pri tem sem spoznal inženirja strojništva v izolski ladjedelnici Damirja Godniča in sva začela delati skupaj. On je že tedaj mislil, da sem na pravi poti. Veliko mi je pomagal in mi še pomaga, glede načrtov, računalništva. Nesebično, lahko rečem.«

Torej vam povsem verjame?
»On zelo verjame, je trdno v ozadju mo­jega dela.«

Kaj pravijo strokovnjaki za patente?
»Doktor Mladen Gros v Patentni pisarni v Lju­blja­ni me skuša razumeti, čeprav mi ho­če po drugi strani še vedno dopo­vedati, da je magnet, naravni magnet se­veda, nekaj drugega kot si jaz mislim. Ker je pač na poti znanost.

Znanost pa je ugotovila, da se naravnega magneta sploh ne da drugače izkoristiti. In kadar koli mu kaj prinesem v patentno pi­sarno, si imava dosti za povedati: kaj je magnet, kaj zmore. In on je še vedno ne­kako, bi rekel sedaj, štiridesetodstotni skeptik. Za vse skupaj. Še vedno meni, da se magneta ne bi dalo izkoristiti tako kot jaz mislim.

Končni cilj je …
»Izkoristek magnetne sile za pogon vsega, kar se vrti. Torej za tisoče končnih iz­delkov.«

Tudi za majhne in velike elektrarne?
»To je absolutno na prvem mestu.«

Razumem takole: doma imamo magnetni samodejnik in smo preskrbljeni z ener­gi­jo?
»In smo popolnoma preskrbljeni z ener­gijo. Odvisno od kubiranja magneta. Jaz pravim kubiranje, ker magnet lahko po­ljubno oblikujemo v dolžino, širino in vi­šino. Vse več ljudi, ki se spoznajo na ma­gnete, mi pritrjuje. Tudi fizik Andrej De­tela na Inštitutu Jožef Stefan; on se je kar nekaj let ukvarjal z magneti. Ko sem mu razlagal moje ideje in mu pokazal moj prvi del, se je vpraševal, kako da sam ni prišel do te zamisli.«

V čemu je bistvo vaše zamisli?
»Pri naravnem magnetu sta znani varianti delovanja. Tesla je vzel eno, na impulze, to je privlačevanje. S privlače­va­njem prideš do dejstva, da se drugega kot privlačevanje ne da narediti. Druga varianta je odbijanje. Z odbijanjem se ver­jetno tudi ne da nič narediti, le odbijati, čeprav je pri odbijanju veliko več mož­nosti, kar se tiče mojega magnetnega sveta, kot pa s privlačevanjem.

Pri­vla­čevanje dela na impulzih in vsak impulz ima svoj konec, medtem ko z odbijanjem greš lahko že dalje.
Jaz pa sem vzel tretjo pot. Drsno pot, ki jo verjetno malokdo pozna. Do te drsne poti so me pripeljale lastne izkuš­nje na množici modelov. In prav ta drsna pot je tista, ki jo sedaj izkoriščam.«

Kaj počenjate sedaj okrog magnetnega samodejnika?
»Izdelujemo načrte, da bomo naredili prototip. Seveda pa je za to potreben de­nar. Tega še ni. Imam obljube enega spon­zorja … no, ne vem še. Iz Sežane je, podjetje … Nekaj tisoč evrov bo že sta­lo. Sam bi težko, imam sicer s. p., am­pak trenutno ni nič; dvorana, v kateri sem vrtel filme, je v obnovi in tudi po­tlej ne vem … je internet, domači kino, kinodvorane so bolj prazne …«

Kdo lahko naredi dober prototip?
»Morda bi bilo še najbolje v Kolektorju v Idriji. Imajo razvojni oddelek in vrsto stro­kovnjakov, ampak se še nismo do­go­var­jali, to so bolj moja razmišljanja.«

Ste vse tehnične probleme že rešili?
»Sile se kažejo. Treba je še zadnje, tisto mi­­nimalno trenje, ki je še, sprostiti, pu­stiti, da teče. Sprostili bi ga z dodatnim elektromotorjem, tako da bi dali na zobnik uporabnosti še dinamo, dinamo bi potem krožno polnil elektromotor, da bi bilo samodejno. Mora iti samodejno, ka­kor sem preštudiral.«

Koliko časa bi potrebovali za prototip?
»Odvisno od tega, kdo ga bo delal, od­vis­no od sponzorja, orodjarjev in seveda načina, kako bo teklo delo. Če daš vse skupaj delat orodjarju, ti ga lahko od­nese. Moraš delati kos za kosom in sam se­stav­ljati, zaščiten je le v Sloveniji … Lahko samo nekaj spremeni, pa ni več tisti tvoj patent.«

Kako se počutite kot izumitelj tako po­membne naprave?
»Izumitelji smo zelo tepena bitja. Vsak izum, vsaka noviteta je prej skeptično od­rinjena kot dobrodošla. Je že v naravi ta­ko, da ti ne morejo kar takoj verjeti. Ko si že dovolj tepen, te nosijo na lovo­rikah.«

Si pomagate z literaturo?
»Pravzaprav literature o naravnem ma­gne­tu ni. Sta samo dve strani. Če bi verjel literaturi, ne bi prišel do ideje za magnetni samodejnik. Važno je, da znaš spre­­jemati naravo. Če to znaš, te narava nagradi.«

Jože Vetrovec 

Izkoristek 1:100 ?
Uroš Krulc, diplomirani strojni inženir, je narisal strojno dokumen­ta­cijo, načrte, ki jih je Zdravko Leban potreboval na pa­­tentnem uradu. Spoznal se je s somišljeniki ideje o no­vi uporabi permanentnih magnetov, je član ekipe Modri cvet, ki pomaga ures­ni­čevati izumiteljevo idejo:

»Zdravko ve o magne­tih zelo veliko, včasih pove kaj po svoje, kot on vidi in razume. Uporablja tudi do­lo­­če­ne izraze, ki jih v literatu­ri nismo našli in jih sedaj mi upo­­rabljamo. V začetku je bila ideja, da se vloži minimalna energija v delovanje dveh magnetov in se iz delovanja magnetnih sil­nic potegne dosti večji izko­ris­tek. Ta je seveda odvisen od magneta samega, od nje­go­ve magnetne gostote, magnetne kapacitivnosti.

Meritve so pokazale, da deluje v raz­mer­ju ena proti petindvajset. Se pravi, da na 1 newton vlo­že­ne sile dobimo petindvajset newtonov neke vlečne ener­gi­je ali pa neke sile, ki je opra­vila določeno pot oziroma do­ločeno delo. Z minimalnim premikanjem mezinca na ro­ki ustvarimo neko delo med dvema magnetoma, med sil­ni­cami plusa in minusa, ven pa dobimo delo, ki je petin­dvaj­setkrat večje.

To smo dosegli z magneti, ki se jih dobi v trgovini, pri Mer­kur­ju, ne pa da bi bili speci­alno pri­pravljeni za naš na­men. Predvidevamo, da bi lahko dosegli tudi razmerja ena proti petdeset in mor­da celo ena proti sto. Tako je na­stala ideja o magnetnem samodejniku. V bistvu naj bi neko minimalno energi­jo vlagali v delova­nje magnetov, da bi dobili ven čim večji izkoristek. Se­veda ne gre za perpetu­um mobile, saj se magnet sčasoma, v tridesetih, štiri­desetih letih sprazni.

Prototip „Prašiček”, ki smo ga merili, je bil narejen preprosto, v nekakšni garažni izvedbi, za prave re­zultate bi ga morali izde­lati z računalniško krmilje­nimi stroji, saj je razen vseh ostalih pogojev pri magne­tih zelo važno, da je reža med enim in drugim ma­gne­tom, ki sovpadata, čim manjša.

Magnete je mogoče dupli­cirati, lahko se jih sestavi v najrazličnejših sistemih. To bi lahko primerjali z vlečenjem vrvi. Eden povleče z določe­no silo, če pa poprime sto ljudi in vleče v isti smeri, je sila, oziroma delo, ki ga opravimo, stokrat večje. Enako je z magneti, teoretično lahko spo­ji­mo nešteto magnetnih enot. Praktično je to seveda omeje­no.

Za premaknitev teh magnetov je potrebna določena energija. Pričakovali smo, da bi z več vložene energije po­večali hitrost. Pa se to ne zgo­di. To nas je presenetilo.
Naprava bo po mojem dobro delovala. Ko bodo narejeni načrti, bomo po­sku­šali dobiti sponzorja za izdelavo prototipa. Vložiti bo potrebno kakih 20.000 evrov, a je potrebno, saj ljudje, ki se že zanimajo za magnetni samodejnik, ho­če­jo videti napravo, ki deluje.«

Že Nostradamus omenja permanentni magnet
»Kadar koli se je kdo v zgodovini začel uk­var­jati s permanentnim ma­g­netom, se mu je takoj porodila ideja, da je iz njega možno narediti perpetu­um mobile. Takšna zgodo­vina je zgodovina majhnih ali večjih eksperimentov. V tej zgodovini srečamo velika imena, kot sta sam Leo­nardo da Vinci in Orffyre­us.

Leo­nar­do da Vinci je preučeval os­nove mehanike in letenja, med­tem ko se je Orffyreus izdajal za izumite­lja perpetu­um mobila, a je čas pokazal, da je šlo le za optič­no prevaro. Po vsej verjetno­sti pa je sis­tem permanentnega magneta bil velik vzorec za Nikolo Teslo.

Zdi se, da se je uporaba permanentnega magneta nekako v še kon­kret­nejše namene zaustavila ravno pri njem oziroma v ča­su njegovih odkritij in se na­da­ljevala z uporabo elektro­magnetov, saj so bili lažja pot za raziskovanje. Od takrat na­prej zasledimo zgolj elektromotorje, ki vsebujejo umetne magnete, ki jih je moč elek­trič­no vžigati in ugašati.

Tudi prerok Nostradamus ne­kako omenja permanentni magnet, saj v njegovih zapi­sanih vrsticah lahko zasledimo, da je pripovedoval o zemeljskih silah. Morda je pi­sal o gravitacijah, ki so faza permanentnega magneta, morda o samem magnetu.

Napove­dal je nov način letenja, ki pa morda ne spoštuje gravitacij­skih sil, je brez reaktivnega po­gona, nekaj podobnega kot ga morda uporabljajo NLP-ji. Ali je možno, da bi perma­nent­ni magnet lahko imel tu­di take lastnosti, kot jih je na­povedal Nostradamus? In za­kaj to ne bi bilo možno? Če do­bro premislimo, je v naravi dopustno tudi to. Ko rečemo, da nekaterih stvari ne znamo narediti, se opravičujemo s tem, da jih ni mogoče nare­diti.

Manjka nam torej precej učenja in tehnike. Zato me­­nim, da je magnetna sklop­­ka, o kateri razglabljam v di­plomski nalogi, ideja, ki utegne k temu doprinesti ve­liko več znanja o permanentnih magnetih, pa če­prav je trenutno na samem začetku svojega razvoja.«

Povzeto iz diplomskega dela Erika Bizaja

Vir: www.misteriji.si/

0 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Patentna_Prijava_Magnetni_Samodejnik







Domov
Powered By GeekLog