Ptice selivke so vedno znova osumljene prenašanja nevarnega virusa ptičje gripe H5N1. Vendar pa se pojavlja vedno več dokazov, da je razlog iskati v množični reji živali.

Dr. Eberhard Schneider, Komite za varstvo ptic
V avgustu 2007 objavljena študija Thomasa P. Webra, Istra in Nikolaosa I. Stilianakisa, Erlangen je bistveno omajala dosedanje domneve glede širjenja virusa ptičje gripe.

Pogled na ptičjo gripo z imunološko-ekološkega vidika kaže, da ptice selivke na svojih dolgih potovanjih komajda lahko razširjajo virus H5N1.

Okužba s tem visoko patogenim virusom vodi v oslabitev imunskega sistema, kar močno vpliva na presnovne procese in energijo ptic. Pri vseh potujočih živalskih vrstah predstavlja premagovanje velikih razdalj hud napor in obremenitev fizioloških procesov.

To v veliki meri velja tudi za ptice selivke med dolgotrajnim neprekinjenim letom. Ptičji metabolizem in fiziološki sistem prehranjevanja in pridobivanja energije je močno prilagojen zahtevam letenja na dolge proge. Motnje tega sistema zlahka aktivirajo prisotne latentne infekcije.

Zaradi pomanjkanja energije in oslabljenega imunskega sistema okužene ptice ne zmorejo preleteti za selitev običajnih razdalj. Okužba vpliva na sposobnost selitve. V svoji študiji sta avtorja prišla do zaključka, da ni nobenega prepričljivega dokaza, da bi okužene ptice na sezonskih selitvah po ustaljenih selitvenih poteh širile okužbo z virusom ptičje gripe (H5N1).

Celo zaradi okužbe umirajoči labodi pred smrtjo ne razširjajo virusa v večjih količinah. So bolj končni gostitelj virusa kot pa učinkovito transportno sredstvo tega povzročitelja okužbe. Ugotovitev se sklada z rezultati raziskav, po katerih so bili vsi znani izbruhi bolezni med divjimi pticami povezani s katerim od virov onesnaženja okolja. Okužene ptice so pomrle že v bližini vira okužbe. Vir: Spletna verzija CDC EID, vol.13, št. 8, avgust 2007,

Freiheit für Tiere, 1/2008, prevod: Marina Senčar

Vir slovenskega prevoda: revija Osvoboditev živali, marec 2008