...Zvezde so padale dol
in nebo je gorelo.
Ptice so obmolknile v zboru
in drevje je venelo.
Valovi so kdo ve kam odšli
in morje - kot da je zaspalo.
Vrhovi so poljubljali tla,
kot da jim nekdo je vzel moralo.
Še veter je obstal,
med plesom je pozabil na korake.
Vse žabe so umolknile in se v mlakah
sramežljivo skrile med zelene krake.
In takrat je za trenutek svet obstal,
brez luči, brez energije.
Zgodilo se je v hipu, ko zaprla sem oči,
polne domišljije...

Še plačujem,
Bolečino, ki so ti jo drugi prizadeli,
Najmanj to ti še dolgujem,
Moja zvezdica,
Naj bo tako,
Žalost je za ljudi,
Naj se bolečina vame naseli,
Srce prevarano naj gori,
Kot sva nekoč midva gorela,
Vse sva imela, tiste noči,
Če že skupaj nisva uspela,
Bodi vsaj ti vesela, srečna,
Nasmejana, bodi brez skrbi.

Lido, Benetke, Trg svetega Marka.
Zrem v zagonetne maske beneških dam
in prodiram skoz barvite sproščenosti
zakrinkanih skrivnosti neznanih obrazov.
V mislih slačim krinolinam duše.
Koliko kipenja dojk in slasti!
Pogrezam se v vonj kože.
V vonj eteričnih olj sredozemskih rastlin.

Beneške pahljače so me očarale.
Lovim vrtince toplega zraka.
Vame leze kača tišine in mi ovija srce.
Vijugam po ozkih ulicah.
Ustavim se na Mostu vzdihljajev
s spominom na topli hrbet dekleta,
na trenutke dotikov v gondoli,
na gibek, neoster val, ki se je dotaknil kože.

Polzim po drevesu.
Polzim navzdol.
H koreninam.

Dišim.
Po ljubezni.
Kakšen je njen vonj?
Vonj, ki ljubkuje.
Ima dlani v veji vetra.
Ustnice v jabolku.
Vid izceja vonj v žaru trepalnic.
Pljuska sanje skozi sito noči.

Včeraj je bil poseben dan,
Prav poseben,
Ker je bil, ker ni zdaj, ta trenutek,
Ker je del preteklosti,
In ker je vse kar je preteklost je neprecenljivo,
In se ne bo več ponovilo,
Zakaj,
Ne cenimo ta trenutek,
Zakaj ne živimo za danes,
Toda kaj dan ne mine,
Ko kazalec odbije polnoč,
Postane preteklost,
le del spomina,
Kot je del spomina lansko leto,
Ki ostane del nas do konca dni,
Toda leto je naokoli,
Kaj ni smešno,
In kaj bo letos,
Še eno čisto povprečno leto,
In naslednje leto bo to leto neprecenljivo,
Kot je neprecenljivo živeti,
Ta trenutek,
In nikoli več,
Ta trenutek brez spominov.

nastane, če opišeš
utopitev slepe mačke,
smrt čebele po piku
ali smrt srne po piku modrasa.
Kako absurdno je omenjati
strah, trpljenje ali krivico,
ko pa v stihih plapolajo
le pesniške plavuti hrepenenja.
Poezija je en sam Eros!

Zariše se globinska črta.
Od mehkega k velikemu soncu.
Od malega mišljenja k absurdu.
Igra v igri. Briljantni valček
plešočega čebeljega roja.
Gibanje časenja. Glasnost,
ki se raztoči po koži
in izcedi v koren
kakor Bachovi pasijoni.
Zvonki odmevi, ki pripadajo
Ahilovi peti. Pestovanju spomina.
Prehodi v iskanje duše.

Ta pesem temelji na logiki matematike.
Predpostavljaj si, da imaš denar in čas.
To je tvoja velika računarska operacija.
Izlet v Ameriko! Se pravi biti ali ne biti,
v teoremu zaobseči tezo, naklonski kot resnice,
da letiš poševno čez kontninent noro srečen.
Videti Ameriko in potem umreti!
Življenje je treba polno uživati.
Iztržiti učinke znotraj teorije možnih številk
svojih prihrankov, lota ali bogate dediščine.
Najameš čarter letalo Segway na Brniku
in odletiš v Ameriko, v romarske kraje,
da obiščeš grob Elvisa Presleya v Memphisu.

Alegorija poletja

……………
………………………
……………………………… Obete nežne ti šepečem na uho, rojevajo se tihe sanje,
………………………………… ko brodiš po drhtečih nedrih, željnih tvojega semena;
……………………………………
--- …………………………………
--------- …………………………… so jaro žito že poželi, preorali spet zemljo, a jaz
------------ ………………………… še polna sem moči. Hočem še, hočem seme tvoje!
------------- …………………………
-------------- ………………………… Da dam ti še …
------------- …………………………
------------ ………………………… da bi dala sad, takrat, ko ti veter mrzli šel bo čez lase,
--------- …………………………… da bi z obiljem ti pregnala stisko, strah in hlad.
--- …………………………………
……………………………………
………………………………… Naj te božam, v ljubezni vetru naj poljubljam te,
……………………………… zakoplji v moje mehko, v moje toplo se naročje:
………………………
……………

mi POLETJE je ime.

Tavam v navidezni resničnosti,
prosim za smer, pa nikogar ni,
da slišal bi glas, kričeč glas,
ki odzvanja v prazno,
v tej samoti svojega obstoja.

Utišam te krike, ki delajo zmedo,
preglašajo vsako misel zdravega razuma,
ulovim davno izgubljene sanje,
vero in zaupanje vase,
da zmorem ponovno na pravo pot.

Ideja na idejo
z globoko percepcijo
misli v krogu,
ki je obnorela kraljico čustev.
Oko je postalo metafora.
Ukrivljeno zrklo.
Odsev. Arhetip fuge.
Alegorija.Resoniranje.
Kontrapunkt. Pilifonska skladba
Abstraktni relief.
Notranja opredelitev mišljenja.
Mreža. Kanon.
Kristalni biser razsvetljenja.

Prijatelj dober bil si, mogoče še kaj več...
Rada sem imela te, morda že kar preveč.
Igrala sva se s čustvi, ki so ranila me,
Jok je izzvenel že, usahnil potok solz je.
A spomin na naju še v srcu se pojavlja,
Trga ga na kose, se mukoma poslavlja.
Enkrat bolečina v njem se končati mora...
Ljubezen, ki jo čutim, je le nočna mora!
Jutri, drugo leto... morda mi bo uspelo
Uiti čustvu, ki me je le prizadelo!?

Ljuba Žerovc

SPOMINI

Se spomniš, predragi, še tiste noči,
ko v dar se telesu telo prepusti...

Tako kot nekoč v naročje me vzemi,
lepo me, kot ti znaš, čez ramo objemi,
tako kot takrat spet poljubi me nežno,
ponesi kot ti znaš me v stanje breztežno.
Ne čakaj, ne čakaj več, hočem te zdaj,
po prsih me v tihem šepetu grizljaj...

Kam, ljubi, zdaj greš, izzivaš mi jezo?
Ne jezi se, draga, grem po protezo!

Meni so ljube male stvari...

Drobna misel.
Skriven pogled.
Prijazen nasmeh.
Skromna želja.
Trenutek, ko te preplavi
občutek veselja.

Meni so ljube male stvari...

Pesem prispela na natečaj "Razgibajmo poletje s pesmijo"

SIJAJ SIJAJ SONČECE

Sijaj sijaj sončece
Oj sonce rumeno
v mehko bom svetlobo
vse obarvalo

sonce zjutraj gori gre
dekleta pojejo
nabirajo sadove
z otroki rajajo

Pesem prispela na natečaj "Razgibajmo poletje s pesmijo"

ČUDNO POLETJE

Nariši drevo in splezaj v njegovo krošnjo.
S trebuhom se ulezi na vejo in se vzemi v nebo.
Tako kot so vzeli Mater božjo v nekem tihem (mislim si in ne vem, zakaj meglenem)
dnevu brez senc (čeprav jo vsi rišejo sredi modrine).
Potem nariši list in se namoči v njegovo zeleno, tak roza in gologlav.
Izsrkaj iz žil vse, kar je vanje napisano v milijonih let.
In nariši smolo in stopljenega sebe v njej, ko nemočno opazuješ otroka,
ki srka lubeničin sok in mu padajo kaplje na kolena in pljuva pečke v živahen dan.

Pesem prispela na natečaj "Razgibajmo poletje s pesmijo"

VROČE POLETJE

Neskončno vroče poletje,
polno svetlih nad,
opojno šumenje valov,
prevzema me njih blagoslov.

Srečujem se z galebi,
nesejo me na krilih
čez prostrani ocean
v rodni spet pristan.

Pesem prispela na natečaj "Razgibajmo poletje s pesmijo"

ZAZIBAM TE V POLETJU

Veter v ulice podi se
Iz zavetja hiše vabi otroke
Živo šviga v most oboke

Daaaaj zapoj z menoj

Hiti v polja se zaganja
Vse kar stalo je, preganja
V tople nas vrtince vije
Radost nam v srca zlije

Pesem prispela na natečaj "Razgibajmo poletje s pesmijo"

POLETNA ROŽA

Okus noči topline,
Svetloba mesečine
V nje očeh odseva...
...Vesoljna barva dneva.

S peskom le odeta,
Potna in razgreta
Me pogleda v oči...
...Svet okoli se stopi.

Pesem prispela na natečaj "Razgibajmo poletje s pesmijo"

POLETJE

Poletje,
ko v vetru zašelestijo krila,
v radosti trepeče srce
in te prežame mogočna sila.

Poletje,
ko v vetru zaplapola krilo,
toplota objema telo,
harfa v srcu zbudi spečo vilo.

Pesem prispela na natečaj "Razgibajmo poletje s pesmijo"

PESEM O POLETJU

Poletje, cvetje, hladno zavetje...
poletje svoj čas proslavlja,
na naša srca potrka
in nam ponuja svoja vzglavja:
- vetra topel piš,
- skrivnostne poglede,
- cel kup starih viž,
- zelenjave polne sklede.

Vendra že roko ponuja... jesen se prebuja.

Sonja Žibert

Tri izžrebance natečaja smo obvestili po e-pošti in prejeli bodo lepo knjižno nagrado.

Pesem prispela na natečaj "Razgibajmo poletje s pesmijo"

POLETNO JUTRO V LOČNECU

Razpete, vsaka
v svojo neskončnost,
nežne nitke preslice
bleščijo v jutranjem soncu.

Kapljice rose se iskrijo,
v vsaki je ves svet.
Gozd diha s svežino
porajajočega jutra.

Pesem prispela na natečaj "Razgibajmo poletje s pesmijo"

POLETNA NOČ

Vroče sonce, školjka v morju,
vabijo gore in sinje nebo.
Razkuštrane ptice, ki vadijo petje,
rosne trave, cvetoče drevo...

Pod boso nogo pesek, kamen,
topel veter in sprehodi v mraku.
Opojne rože, pisani metulji,
skrivnostni vonj poletja v zraku...