Prijatelj dober bil si, mogoče še kaj več...
Rada sem imela te, morda že kar preveč.
Igrala sva se s čustvi, ki so ranila me,
Jok je izzvenel že, usahnil potok solz je.
A spomin na naju še v srcu se pojavlja,
Trga ga na kose, se mukoma poslavlja.
Enkrat bolečina v njem se končati mora...
Ljubezen, ki jo čutim, je le nočna mora!
Jutri, drugo leto... morda mi bo uspelo
Uiti čustvu, ki me je le prizadelo!?

Ljuba Žerovc