Diši, diši, diši kavica ... jaz pa taka koma, samo se ne premaknem izpred ekrana, dokler tebe Lea ne objamem.

:( jaz sem tudi tukaj, četudi vedno manj, pa to še ne pomeni, da sem pozabila ...

Včasih se znajdemo na takšni poti. Poznam to. Prehodila sem jo večkrat. Za razliko od tebe, se nisem ozrla vase in si rekla, OK, čas je za spremembe. Preklinjala sem na glas in nergala, bemti, zakaj vedno meni in jasno, iskala sorodno dušo, ki bi rekla, waw pa res, prav imaš, res so grdi ... Moj prijatelj se mi je včasih smejal in me zafrkaval, da je bolje, da imam usta povešena, kakor khm ... prs... :)))) Ne bo kmalu silikona :))))) Prav je imel, vsako slabo je za nekaj dobro :))) Večkrat se spomnim nanj.

Tudi jaz sem na svoji poti sama. Če bo po moje, lahko komot nergava na njej skupaj, če zaidem pa na tvojo, pa v molku najdeva tisto, kar je očem in besedam skrito :)

Pozdravček, odvisnik sem. Če ne pridem do kofeina, se kave lotim kar z žlico :))))

S.

[ Odgovori na to | # ]