Moj prostor je bel.
Ekstaza rdečega na beli podlagi.
Danes ima okus po jagodah.
Izpraznjena je nalivka na nočni omarici.
Ne vem kako naj odnesem besede,
kako naj jih naredim dosegljive očem,
saj jih ne zmorem ločiti,
ko se tako ljubko igrajo med seboj
in se ne zavedajo svojega otroškega bivanja.
Tekajo po travnikih z razbitimi koleni,
plezajo po vejah in so vsaki dan bliže
rojstvu svojih otročičkov.
Imajo sobo na podstrešju in svoje skrivalnice.
Srkajo jutranjo kavo, zaužijejo majhen košček
kruha in natresejo drobtinice po mizi.
Na stenah pustijo v razpokah svoje drobne misli.
Ustavim se ob zelenih glagolih njihovih iger
in rumenih pikah cvetnih prašnikov,
ki se igrajo z metulji ljubezen odraslih.
Moj prostor je bel.
