Pralni, pomivalni in sušilni stroji spadajo med večje porabnike električne energije, saj porabijo okoli 18 odstotkov vse porabljene energije v gospodinjstvu. Poraba energije pri pomivanju posode v pomivalnem stroju je najmanj dvakrat nižja v primerjavi z ročnim pomivanjem pod neprekinjeno tekočo vodo.

Poleg vse večje porabe električne energije, s katero posredno povečujemo tudi količino zdravju in okolju škodljivih toplogrednih plinov, nezadržno raste tudi poraba vode. Preprost način, kako prihraniti energijo in količino porabljene vode, je že preskok iz ročnega pomivanja posode na pomivanje v pomivalnem stroju.

Društvo ECHo se že peto leto ukvarja s problematiko pesticidov ter izvaja aktivnosti izobraževanja, informiranja ter ozaveščanja ljudi o njihovi škodljivosti. V ta namen urejamo dve spletni strani in sicer www.pesticidi.net na kateri predstavljamo problematiko pesticidov ter www.motovilec.si na kateri lahko preberete več o alternativah pesticidom.

Včeraj smo zaznamovali svetovni dan voda: gre za prizadevanje OZN-a, da ozavesti svet o akutnem problemu porabe in preskrbe z vodo. Poraba vode postaja s podnebnimi spremembami in vztrajnim dvigovanjem temperature ena najbolj grozečih težav sveta. Voda je po svetu že od nekdaj neenakomerno razporejena.

Podnebne spremembe grozijo z občutnejšimi sušami, presahnila bodo jezera in reke, poznavalci razmer pa napovedujejo celo možnost meddržavnih sporov in vojn za vodne vire. Povprečni Zemljan letno porabi 4.130 litrov vode, pri čemer gre le za 130 litrov neposredne porabe – na primer za pitje, umivanje in pranje posode ali perila.

Lani je skupina za zaščito okolja prosila Evropsko unijo za pomoč v višini 525 584 EUR, da bi rešili tropsko drevo ebenovec in tako zmanjšali revščino prebivalcev na območju jugovzhodne Tanzanije, ki potrebujejo les tega drevesa za svoje preživetje.

Ebenovina je ena od najdražjih vrst lesa na svetu. Les tega grmičastega drevesa se zaradi svojih odličnih zvočnih lastnosti uporablja za izdelavo pihalnih instrumentov, kot so oboe, klarineti in dude. Nekoč je rastel povsod v Afriki, danes pa mu grozi izumrtje zaradi pretirane sečnje.

Slovenski avtomobilski uvozniki, združeni v sekcijo pri Trgovinski zbornici Slovenije, v zadnjih mesecih krepko občutijo recesijo in posledično zmanjšanje prodaje novih avtomobilov. Prodajne krivulje so se upognile navzdol že oktobra lani, januarja letos je bilo v primerjavi z lanskim za četrtino manj registriranih novih avtomobilov, komaj kaj bolje je bilo februarja.

Sekcija za osebna motorna vozila je zato že v začetku leta vladi posredovala predlog za subvencioniranje nakupov novih avtomobilov v višini tisoč evrov, spodbude pa bi bili deležni tisti, ki bi se svojega starega štirikolesnika znebili z oddajo v ekološko razgradnjo.

Kot mednarodni dan proti pokolu tjulnjev ima 15.3. že posebno vrednost in nas tudi poziva, da nekateri vsaj takrat pomislijo na tjulnje v od nas oddaljenih krajih. Kar se dogaja le za "lepoto" in modo. Nezaslišano.

Popolnoma nesluteči mladički, predani igri in sklepanju prijateljstva, doživijo šok! Šok, ki ga povzroči človek! Potem pa se sprašujemo, zakaj so nekatere živali nasilne do nas! Hočejo se zaščititi. Zaščitit pred ubijalskim strojem. Človekom.

Nekdanji podpredsednik ZDA, Al Gore, je v prejšnjem tednu podal optimistično izjavo o tem, da verjame, da bo v Kobenhavnu letos dosežen globalni podnebni sporazum, to pa utemeljuje na prepričanju, da je svet dosegel politično točko preobrata, ki omogoča takšen dogovor.

"Vidim precej impresiven konsenz po celem svetu, ki pravi, da so odgovori na gospodarsko krizo obenem odgovori na podnebno krizo,“ je povedal Gore. „Mislim, da lahko v Kobenhavnu dosežemo dogovor.“

ALI VESTE, ZAKAJ BOMO LETOS SADILI SADNA DREVESA?
ZA ZDRAV ŠOLSKI VSAKDAN

Vodstvo Poslovnega sistema Mercator se je velikodušno odzvalo pobudi Nacionalne koordinacije programa Ekošola kot način življenja in podprlo projekt “10.000 sadnih dreves.” V okviru tega projekta bodo slovenski ekošolarji v prihodnjih letih v okolici osnovnih in srednjih šol, vrtcev in domov Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, posadili 10.000 slovenskih avtohtonih vrst sadnih dreves. S to akcijo bomo skupaj pripomogli k ohranjanju slovenskih avtohtonih sadnih vrst in ekošolarjem omogočili, da bodo na šolskih vrtovih spoznavali vse skrivnosti gojenja sadnih dreves in jeseni pobirali sadove svojega dela.

Vabimo vas, da se udeležite saditve prvih izmed
10.000 SADNIH DREVES,
ki jih bodo v ponedeljek, 23. marca 2009 ob 9. uri, ob prvem pomladnem dnevu,

V Bruslju je potekala prva okoljska "dražbena" konferenca, ki jo organizira EuropeAid, generalni direktorat Evropske komisije, pristojen za izvajanje programov in projektov zunanje pomoči po svetu.

Z organizacijo konference želi Komisija na enem mestu zbrati akterje, dejavne na področju razvoja (organizacije civilne družbe, raziskovalni centri itd.) in različne potencialne donatorje (države članice, lokalni organi, fundacije zasebnega sektorja) ter med njimi oblikovati partnerstva za kakovostne okoljske projekte v državah v razvoju.

Program AquaVallis, ki so ga lani razvili v hčerinski družbi velenjskega premogovnika HTZ Velenje, je februarja letos iz sklada Eureka pridobil 95.833 evrov nepovratnih sredstev za razvoj. Vrednost celotnega projekta pa je ocenjena na 600.000 evrov.

HTZ je projekt na razpis sklada Eureka prijavil aprila lani. Cilj projekta, ki sodi v program naprednih nanotehnoloških sistemov za čiščenje pitne vode, je razvoj novega materiala. Z AquaVallisom je možno iz vode odstraniti viruse, bakterije in težke kovine, so sporočili iz Premogovnika Velenje.

Oblasti Papue Nove Gvineje so se v okviru prvega državnega programa zaščite odločile zaščititi širno naravno območje. Zaščiteno območje zajema 76.000 hektarjev bujnih tropskih gozdov, v katerih uspevajo praproti, najrazličnejše vrste orhidej in več ogroženih živalskih vrst, ki jih je mogoče najti le na tem delu planeta.

Okoljevarstveniki upajo, da bo zaščita parka pripomogla k ohranitvi nekaterih najbolj ogroženih živalskih vrst, kot so drevesni kenguruji in številne vrste dvoživk, predvsem žab.

Vir: svarog.org

Kampanja »Energija si, bodi učinkovit« se nadaljuje z novo akcijo »Izračunaj svoj CO2 odtis« s spletnim kalkulatorjem ogljičnega odtisa. Prav CO2 namreč predstavlja največji delež (okoli 80 %) emisij toplogrednih plinov, ki v največji meri prispevajo k podnebnim spremembam.

Ogljični odtis posameznikov danes večkrat presega količino 2 ton, ki jo je narava sposobna nevtralizirati v enem letu. Povprečen CO2 odtis v razvitem svetu je 11 ton, v ZDA kar 20 ton na osebo, vsak Slovenec pa v okolje vsako leto izpusti okoli 8 ton CO2. Kljub številnim opozorilom o problematiki emisij toplogrednih plinov pa se le redki med nami zavedajo, da največ CO2 v gospodinjstvih nastane pri porabi električne energije, ogrevanju in transportu. Pomemben delež emisij nastaja tudi na delovnem mestu, v šoli ali vrtcu ter pri transportu in proizvodnji hrane, ki jo konzumiramo in izdelkov, ki jih kupujemo. Učinkovita raba energije in obnovljivi viri so torej neposredno povezani z zmanjševanjem CO2 odtisa moderne družbe.

Pred dnevi je IFOAM EU (Mednarodna zveza gibanj za ekološko kmetijstvo – skupina za EU) pozvala EU, da izkoristi primerjalno prednost, ki jo ima v ekološkem kmetijstvu. Prednosti so visoko kakovostna hrana in mnogi pozitivni "zunanji" učinki. Kljub finančni krizi ima ta sektor kmetijske pridelave dobičke in ponuja možnosti za razvoj tako kmetom kot predelovalcem hrane.

To je zato, ker je ekološka pridelava dobra za razvoj podeželja, ponuja delovna mesta, ugodno vpliva na okolje in na podnebne spremembe, seveda pa tovrstne pridelke želijo tudi kupci. Pod okriljem češkega predsedovanja EU je v Pragi 12. in 13. marca potekala visoka konferenca na temo kakovosti kmetijske pridelave.

Količina vode, ki je na razpolago za posameznika, se glede na naraščanje števila svetovnega prebivalstva ter glede na naravne katastrofe zmanjšuje. Če se politike uporabe vode ne začnejo spreminjati, se bo do leta 2032 dve tretjini človeštva soočilo s hudim pomanjkanjem vode. Lakomnost po dobičku navdihuje transnacionalne korporacije da bi pridobile nadzor nad svetovno vodo – virom, ki je bistvenega pomena za preživetje človeštva.

Istočasno se povsod po svetu krepijo gibanja proti privatizaciji vode, ta se dvigajo proti centrom moči: Svetovnemu svetu zavodo in Svetovnemu vodnemu forumu. V času 4. Svetovnega vodnega foruma v Mexico City leta 2006 so protesti proti privatizaciji vode prvič v zgodovini dosegli globalne dimenzije. Demonstracije in molitve za vodo so imele isti cilj – zagotoviti, da voda nikoli ne bi postala blago, saj je osnovna pravica vsakega živega bitja.

Mednarodna skupina strokovnjakov za klimatske spremembe opozarja, da ni več potreben velik porast temperatur, preden se bodo na Zemlji pojavile prve resne posledice globalnega segrevanja.

Posledice vključujejo še ekstremnejše vremenske razmere, kot so vročinski valovi, suše, tropski cikloni in poplave, ki jih v zadnjem času beležimo v različnih delih sveta, še višja stopnja izumiranja živalskih in rastlinskih vrst ...

Kot vsi ob koncu studija, sem tudi jaz postavljena pred nov izziv, ki se glasi diplomska naloga. Tematika bo obsegala ravnanje z odsluženimi mobilnimi telefoni v Sloveniji. Na to temo sem tudi izdelala kratko anketo, ki mi bo pomagala razkriti sedanje stanje ravnanja z odsluženimi mobilnimi telefoni.
Tako vas vljudno prosim, da si zame ukradete minutko ali dve in izpolnite anketo na spodnji povezavi. Poleg tega pa bi prosila, če lahko povezavo do ankete pošljete tudi svojim prijateljem, staršem, babicam in dedkom,... (rada bi namreč zajela čim večjo in starostno pestro populacijo, če mogoče imate čas in voljo lahko tiste, ki nimajo maila ali dostopa do računalnika, tudi sami povprašate in skupaj izpolnite anketo).

http://www.surveymonkey.com/s.aspx?sm=qgzEciYp0QkFNuHWveKKZA_3d_3d

Ze vnaprej se vam lepo zahvaljujem!
Nevenka Cernilogar

Tretje največje področje deževnega gozda na svetu, gozdovi Bornea in Sumatre, so zaradi človekovih aktivnosti v veliki nevarnosti pred požari, ki jih lahko sprožijo že visoke temperature.

Raziskovalci, ki so proučevali zgodovino gozdnih požarov na v Indoneziji, so ugotovili, da so se gozdovi Bornea od 70. let prejšnjega stoletja iz precej odpornih gozdov preobrazili v izjemno dovzetne za požare, za kar strokovnjaki v prvi vrsti krivijo visoko stopnjo defosterizacije in rast prebivalstva.

A kanal nam je postregel že s štirimi od desetih predvidenih angleških dokumentarnih oddaj Živeti zeleno. Sama sem začela slediti prikazu varčevanja z denarjem, energijo in vodo ter prizadevanja za manj odpadkov in onesnaževanja planeta šele sredi 2. oddaje.

Prikazala je goro odpadkov, ki jih je družina z majhnim otrokom v 3 tednih zmetala v smetnjak. Napotena je bila na rabo plenic iz blaga, kuhanje doma in vožnjo z vlakom na delo namesto z avtomobilom; skratka – okolju prijazno.

Tretja oddaja je bila verjetno marsikomu kar neprijetna zaradi brezbrižnega odnosa do okolja treh mladih novozelandskih razsipnic, ki so navajene ves zaslužek sproti zapraviti. Ob velikanskem kupu embalaže od hitre hrane in kozmetike je bila razložena prisotnost strupov v kozmetičnih izdelkih, ki niso škodljivi ob nekajkratni uporabi, a v desetletjih?! Že ob izdelavi te embalaže je delež odpadkov kar 90%.

Celje, 8. 3. 2009
Ko se prvič v vsej zgodovini človeštva nahaja več ljudi v mestih kot na podeželju in ob spoznanju, ki ga je razširjal tudi sloviti indijski pisec Tagore, da zidovi iz malte in opeke puščajo v možganih ljudi globoke sledove, (brez da mi omenjali moderne stavbe iz železobetona, ki močno privlačijo magnetno polje), potem je še zadnji čas, da razglasimo vsesplošno sicer kar se da umirjeno in tiho alarmantno stanje, ki preseže državne, lastniške, samoobrambne, samovšečne ter še kakšne bariere.

Na naših sicer malo več kot dvo milijonski hektarski površini, je čedalje manj rodne grude. Ali se nekateri predeli močno zaraščajo (predvsem slovenska Istra, desni breg Soče, kočevski predeli in ostala ombočja) ali pa, še zlasti v kotlinsko-ravninskih predelih uporabljamo preveč intenzivno kmetijstvo; v obeh primerih imamo opravka z izgubljanjem rodne zemlje.

Vabimo vas na ekskluzivno predavanje upornega avstrijskega kmeta
SEPPA HOLZERJA, ki bo v četrtek, 19. marca 2009, ob 18h v dvorani prenovljenega Kulturnega centra Tržič

Sepp Holzer, ki ga je obiskalo že stotine slovenskih vrtičkarjev in kmetov, na višini 1.100––1.500 m ob povprečni letni temperaturi 4,2 ºC goji breskve, češnje, kivi, marelice, buče, krompir in številne druge vrste sadja in zelenjave.

Karizmatični "uporni kmet" je ena vodilnih osebnosti na področju alternativnega kmetovanja in pionir permakulture, ki ga občudujejo strokovnjaki in posnemajo tisoči kmetov in kmetovalcev po vsem svetu. Na svoji 46 hektarov veliki kmetiji Krameterhof v salzburškem Lungauu goji najrazličnejše vrste sadja, zelenjave in okrasnih rastlin; sredi zime nabira redkvice in žito prideluje v gozdu.

Nemški koncern Siemens bo danskemu energetskemu koncernu Dong Energy dobavil do 500 vetrnih turbin za prihodnje vetrne elektrarne v severni Evropi. Gre za največje naročilo takšnih turbin na svetu do zdaj, so pretekli teden sporočili iz Siemensa.

Vrednosti naročila v Siemensu niso navedli, po ocenah poznavalcev pa utegne znašati le nekaj manj kot tri milijarde evrov, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.

Sumatrski tigri so v Indoneziji zmrcvarili osem ljudi, saj jim zaradi vdora ljudi na na njihov teritorij grozi izumrtje. Zadnji dve smrtni žrtvi sta bila drvarja, ki sta bila na območju nezakonito, v zadnjih petih tednih je bilo na območju ubitih že osem ljudi.

Od konca januarja je bila smrt dveh drvarjev že tretji incident, za katerega so poskrbeli sumatrski tigri. "V začasni koči v goščavi sta igrala na kitaro in prepevala, ko ju je nenadoma napadel eden od tigrov,“ je povedal Didi Wuryanto. "Ko je paraliziral prvo žrtev, je tiger tekel za drugo in mu zmrcvaril glavo in prsni koš, medtem ko je njegov prijatelj to opazoval.“

Vsem, ki ste se spraševali, kaj lahko naredite za ustavitev širjenja GS rastlin po Evropi (in svetu), z velikim veseljem sporočamo, da smo na naši spletni strani http://www.itr.si/ objavili peticijo v ta namen.

Pozivamo vas k njenemu podpisu.

Gre za veliko vseevropsko spletno akcijo. Več o njej si lahko preberete na spletni strani GMO-FREE REGIONS: http://www.gmo-free-regions.org/stop-the-crop-action/si.html