Na svetovni dan Zemlje, 22. aprila, je v prostorih British Councila na pobudo podnebnih zagovornikov okoljskega projekta Evropa pred izzivom potekala okrogla miza o pomenu recikliranja plastične embalaže za okolje.

Podnebni zagovorniki -  Elizabeta Biluš, Manja Vidic, Gregor Draksler, Lučka Kavkler, in Špela Kotar - so se pri oblikovanju idej za zmanjševanje emisij CO2 osredotočili na problematiko povsod dostopnih in pretirano razširjenih  plastičnih nosilnih vrečk.

Plastične vrečke so simbol sodobne potrošniške družbe in po končni uporabi prevečkrat končajo na deponijah med mešanimi komunalnimi odpadki namesto v ustreznem zabojniku za embalažo, s čemer bi uporabniki omogočili njihovo recikliranje.

Z recikliranjem odpadne plastične embalaže namreč zmanjšujemo obremenitve okolja, saj pri recikliranju 1 kg odpadne plastike prihranimo 1,5 kg emisij CO2, 2 kg nafte in energijo. Zato je pomembno, da čim več plastične embalaže - vključno z nosilnimi vrečkami - zberemo ločeno in s tem omogočimo njihovo predelavo in ponovno uporabo v obliki reciklata.

Skupina podnebnih zagovornikov v projektu Evropa pred izzivom verjame, da je mogoče z ozaveščanjem potrošnikov o ustrezni uporabi nosilnih plastičnih vrečk po načelu »zmanjšaj, znova uporabi, zrecikliraj« spodbuditi ločeno zbiranje plastične embalaže in posledično povečati količine odpadne plastike, ki se jo lahko reciklira. 

Mike Jefferson, direktor komerciale v britanskem podjetju za ravnanje z odpadno embalažo Valpak: "Recikliranje plastične embalaže je zelo pomembno, saj z recikliranjem ohranjamo naravne vire, torej nafto. Tudi nosilne plastične vrečke je mogoče reciklirati in reciklirani material uporabiti za izdelavo novih izdelkov." 

Mag. Barbara Tišler, vodja ozaveščanja v podjetju za ravnanje z odpadno embalažo Slopak, je poudarila, da količina odpadne embalaže, ki jo v Slopaku zberejo ločeno, vsako leto narašča. "V letu 2004 smo Slovenci ločeno zbrali okoli 50.000 ton odpadne embalaže, v letu 2008 pa že več kot 100.000 ton, kar predstavlja 50 kg reciklirane odpadne embalaže na prebivalca.

Od tega je 8, 6 kg plastične embalaže na prebivalca oziroma 43 % vse plastične embalaže, ki pride na slovenski trg. Ugotavljamo, da trg izdelkov iz reciklirane plastične embalaže v Sloveniji še ni ustrezno razvit. Plastične nakupovalne vrečke so izjemno dober primer izdelka, kamor se reciklirana plastična embalaža lahko vgrajuje, in kot take so lahko večplasten promotor reciklaže."

Vida Ogorelc Wagner vidi prednost recikliranja v prihranku pri črpanju neobnovljivih, fosilnih surovin, pri energiji, na deponijskem prostoru in v simbolnem pomenu zaključevanja snovnih tokov. »Recikliranje ima pri zmanjševanju izpustov CO2 predvsem simbolno vlogo, saj je pri naših ogljičnih odtisih - tako posameznikov, kot družbe v celoti - daleč v ospredju promet.«

Dr. Gregor Radonjič, predstojnik katedre za tehnologijo na mariborski Ekonomsko-poslovni fakulteti je povedal, da ima snovna reciklaža pomembno vlogo pri reševanju problematike odpadne plastične embalaže. »V zadnjih letih beležimo na področju reciklaže odpadne plastične embalaže pomemben razvoj tehnologij ločevanja in predelave. Kakovost plastičnih reciklatov je zaradi tehnološkega razvoja vedno večja.

Vendar se je potrebno zavedati, da reciklaža sama ne more reševati in še manj rešiti problema odpadkov, zato je potrebno tovrstno predelavo smatrati kot del širšega integralnega reševanja problematike odpadne embalaže. Tako kot pri vseh materialih obstajajo namreč tudi pri odpadni plastični embalaži tehnološko-ekonomske omejitve za snovno reciklažo.«

Po besedah Sreča Bukovca, član uprava Poslovnega sistema Mercator, si v skupini v okviru družbene odgovornosti prizadevajo za obvladovanje in zmanjševanje vpliva svojih dejavnosti in proizvodov na onesnaževanje. "Aktivno smo sodelovali v procesih sprejemanja zakonodaje in posledično ustanavljanja shem za ravnanje z odpadno embalažo in v tem okviru organizirali učinkovite interne procese za ravnanje z odpadki.

Kot dejavnost trgovine s svojim delovanjem največ vplivov na okolje povzročimo z velikimi količinami nastale odpadne embalaže, zato smo zelo zainteresirani za stroškovno učinkovito upravljanje procesa ravnanja z njo, vključno z recikliranjem zbrane embalaže.«

Podnebni zagovorniki po okrogli mizi, pri kateri je British Council sodeloval kot soorganizator in Slopak kot korporativni partner, nadaljujejo z realizacijo ideje Zmanjšaj, znova uporabi in zrecikliraj  s svojo plastično vrečko.

O projektu Evropa pred izzivom
Evropa pred izzivom je projekt British Council, katerega namen je korenito in dolgoročno vplivati na razpravo o podnebnih spremembah in spodbuditi prehod v prihodnost, ki bo temeljila na manjši porabi in nizkih emisijah ogljika. Projekt združuje okoljske voditelje mlajše generacije, ki s svojimi idejami proaktivno sodelujejo pri širjenju javnega diskurza o pomenu zmanjševanja emisij CO2.

O British Councilu
British Council je mednarodna organizacija s sedežem v Združenem kraljestvu, ki spodbuja sodelovanje na področju izobraževanja in kulture. Deluje v 110 državah ter tako ustvarja odnose in spodbuja medsebojno razumevanje in zaupanje med posamezniki, skupnostmi in narodi.

Vsako leto s svojim delom na področju umetnosti in kreativne industrije, izobraževanja in usposabljanja, znanosti in tehnologije, športa, državne uprave in človekovih pravic pritegne več kot 85 milijonov ljudi.

Za dodatne informacije se obrnite na Elizabeto Biluš, 031 540 601, elizabeta.bilus@gorenje.si, ali Tatjano Šeneker, tel. 01 583 93 22, tatjana.seneker@informa-echo.si.


Kratka predstavitev podnebnih zagovornikov

ELIZABETA BILUŠ
Diplomirala je iz angleškega in nemškega jezika; je strokovna sodelavka v Službi za odnose z javnostmi v Gorenju, kjer skrbi za komuniciranje z internimi in zunanjimi javnostmi.

Projektu Evropa pred izzivom se je pridružila, ker verjame, da ji bo aktivno sodelovanje ponudilo edinstveno priložnost, da spremeni besede v dejanja in vpliva na razmišljanje večjega kroga ljudi. Upa, da se bodo naši potomci sedanje generacije spominjali kot generacije, ki je bila sposobna sprejeti in izvesti dolgoročne ukrepe za reševanje okoljevarstvenih problemov.

GREGOR DRAKSLER
Na Ekonomski fakulteti je diplomiral iz trženja in študij nadaljeval na podiplomskem programu Fakultete za družbene vede, smer tržno komuniciranje. Je vodja tržnih komunikacij pri Peugeot Slovenija v Ljubljani in je aktiven član Društva za marketing Slovenije. 

Projektu se je pridružil, ker se zaveda, da majhni koraki posameznikov pomenijo velik korak za celotno človeštvo. Skupina 20 posameznikov, inteligentnih ljudi, ki sodelujejo pri tem projektu, lahko v Sloveniji naredi veliko.

Če bodo uspeli združiti različna znanja in uskladiti svoja mnenja in zamisli, bodo gotovo dosegli pozitivne rezultate. Prepričan je tudi, da je sedanja generacija ena zadnjih, ki lahko vpelje pomembne spremembe za prihodnost. Kot oče dveh majhnih otrok želi pri tem sodelovati in oddati svoj glas za varnejši in boljši jutri.

LUČKA KAVKLER
Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomirala iz biologije, sedaj pa obiskuje magistrski študij ekološkega menedžmenta na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Zaposlena je v službi varstva okolja v Poslovnem sistemu Mercator, d.d..

Projektu Evropa pred izzivom se je pridružila, ker ji delo v maloprodajnem sektorju omogoča tesen stik s potrošniki ter boljše razumevanje njihovega načina razmišljanja in dejavnikov, ki vplivajo na njihovo vedènje. Verjame, da smo kot potrošniki večinoma v vlogi pasivnih opazovalcev, ki načeloma podpirajo zamisli in dejavnosti, namenjene varovanju okolja, pri njih pa pogosto ne sodelujejo aktivno.

Kot ključno vprašanje si zastavlja možnosti, kako to spremeniti. K projektu bi rada prispevala nekonvencionalno razmišljanje in optimizem in upa, da bo lahko »izbrisala« nekatere meje v glavah ljudi, s katerimi sobiva na planetu.

MANJA VIDIC
Na Fakulteti za družbene vede je diplomirala iz mednarodnih odnosov in vzporedno končala eno leto študija ekonomije. Magistrirala je iz evropske politične ekonomije na London School of Economics. Dela kot svetovalka pri mednarodni svetovalni hiši A.T.Kearney.

V projektu Evropa pred izzivom je prepoznala vznemirljiv projekt, pri katerem bi rada sodelovala, saj ima zelo rada naravo in jo skrbi njena ohranitev. Zaveda se, da zahtevajo podnebne spremembe interdisciplinarne in kompleksne rešitve - večina teh rešitev že obstaja, žal pa se različni akterji pri svojem delu ne povezujejo.

Da bi obvladali okoljske probleme, bi se morali naučiti sklepati nepričakovana partnerstva - združiti strokovnjake, poslovni sektor, finančne institucije, okoljske aktiviste, vlade in mednarodne organizacije, saj se vsi trudijo ublažiti podnebne spremembe.

Upa, da se bodo prihodnji rodovi njene generacije spominjali kot tiste, ki se je zavedla, da ogroženost planeta ogroža tudi naša življenja in da je varovanje planeta Zemlje naša najpomembnejša prioriteta.

Verjame, da imamo že sedaj vse potrebno znanje za rešitev okoljskih problemov, s katerimi se soočamo, potrebne pa bodo še velike spremembe, da bomo to tudi dojeli. Najprej moramo spremeniti dojemanje potrošnje in ekonomske rasti, šele nato bomo lahko ravnali okolju prijazno.. Človek namreč sedaj uživa veliko več, kot potrebuje za udobno življenje.

ŠPELA KOTAR
Študira krajinsko arhitekturo, poleg tega pa sodeluje s Svetom za varstvo okolja Republike Slovenije, v okviru katerega med drugim tudi predstavlja vsakoletno mednarodno okoljsko poletno šolo "Environmental and resource management" v Sloveniji, ki združuje študente z vsega sveta.

Poleg tega je kot študentka zaposlena na podjetju Intersreoh d.o.o., v okviru katerega vodi projekt »Podari pločevinko«. Projektu Evropa pred izzivom se je pridružila, ker si želi izboljšati osveščenost človeštva o podnebnih spremembah in katastrofalnih posledicah, ki bi jih lahko prineslo naše brezobzirno ravnanje. Prepričana je, da se nam obetajo hude podnebne katastrofe, če bomo še naprej razmišljali tako kot sedaj.

Po drugi strani pa verjame, da imamo še dovolj časa, da popravimo škodo, ki smo jo naredili, vendar le, če bomo s spremembami začeli takoj. Verjame, da smo s projekti, kot je Evropa pred izzivom, na dobri poti k uspehu in da vse to združeni tudi zmoremo.