Energijsko učinkovita, trajnostna gradnja stavb danes postaja vse pomembnejša. Slovenija se je v okviru evropske celovite podnebne in energetske politike pridružila ciljem EU glede izboljšanja energetske učinkovitosti, povečevanja deleža obnovljivih virov in zniževanja emisij toplogrednih plinov.

Izboljšanje energijskih lastnosti stavb, trajnostna gradnja stavb in energetsko učinkovita obnova predstavlja enega od ključnih ukrepov, ki je zapisan v Operativnem programu za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov (OPET), v Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023, in v programu Trajnostna energija v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007-2013.

V nacionalnih strateških dokumentih se je Slovenija zavezala k izboljšanju energijske učinkovitosti, še posebej ambiciozni cilji pa so zastavljeni v javnem sektorju. Napovedujejo se večje denarne spodbude iz nacionalnih in evropskih virov.

Najnovejši Akcijski načrt za energetsko učinkovitost 2008-2016, pripravljen v okviru prenosa direktive o energetskih storitvah ESD (2006/32EC), predvideva doseganje 9 % ciljnega prihranka končne energije v obdobju 2008-2016 (2% že do 2010), med drugim s spodbujanjem energetsko učinkovite obnove in trajnostne gradnje stavb.

Na področju stavb v letošnjem letu poteka zadnja faza prenosa direktive EU o energetski učinkovitosti stavb EPBD (2002/91/EC), ki med drugim zadeva tudi uveljavitev nove računske metodologije za izračun energijskih lastnosti stavbe in pripadajočih emisij, postavitev strožjih minimalnih zahtev za energijske lastnosti stavbe ter uvedbo obveznega energetskega certificiranja stavb.

Pri dve zahtevi se v skladu z načrtom prenosa direktive EPBD prenašata v pravni red na podlagi Zakona o graditvi objektov in sicer s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES 2008), ki je bil sprejet 30. 9. 2008.  Energetska izkaznica stavbe se uvaja na podlagi Energetskega zakona, ki je z novelo zakona iz novembra 2006 že predpisal obvezno energetsko certificiranje stavb.

To bo uvedeno postopoma, in sicer je s 1. januarjem 2008 obvezno za vse nove in javne objekte nad 1.000 m2 ter s 1. januarjem 2009 pa za vse obstoječe objekte, ki vstopajo na nepremičninski trg. V zadnji fazi usklajevanja je tudi predlog Pravilnika o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb.

Naloga prvega pravilnika PURES 2008 je zaostriti pogoje glede energetske učinkovitosti objektov ter opredeliti enotni način izračuna rabe energije v njih, naloga Pravilnika o energetskih izkaznicah pa je opredeliti njeno vsebino in obliko ter postopke ob izdaji.

Po Direktivi EPBD je energetska izkaznica promocijski inštrument, ki naj bi v skladu z energetsko zakonodajo spodbudil k nakupu ali najemu energetsko učinkovitejših objektov, lastniku obstoječega objekta pa svetuje, kako z gospodarnimi naložbami preiti v boljši razred (po energetski učinkovitosti). Hkrati spodbuja uporabnika javnih objektov k spremljanju porabe energije in k izdelavi načrtov za vzdrževanje ter obnovo, kar dolgoročno prispeva k prihrankom in poslovni uspešnosti podjetja.

Vzporedno potekajo razvojni projekti za podporo uveljavitve energetske izkaznice (npr. EIE BUDI, EIE CA EPBD), med te aktivnosti sodi tudi pilotni projekt prostovoljnega energetskega certificiranja stavb, ki ga izvaja Gradbeni inštitut ZRMK, d.o.o., ob sodelovanju s tujimi partnerji. Namen pilotnega projekta energetskega certificiranja stavb, ki poteka od leta 2002, je predvsem preveriti tehnične in organizacijske ovire ter poiskati najprimernejšo obliko izkaznice in postopke za njeno izdelavo.

Energetska izkaznica Hotela Izvir je izdelana po metodologiji EU projekta OPET Slovenija (Operativni program za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov), na podlagi računskih analiz in ob sočasnem preverjanju minimalnih zahtev po novih pravilnikih, ki sicer še niso v veljavi ter ob upoštevanju termografske analize ovoja izvedene stavbe.

Izkaznica govori o energijskem stanju stavbe, tako da razvršča stavbo v razrede energetske učinkovitosti na podlagi računske potrebne toplote za ogrevanje stavbe. Potrebno toploto za ogrevanje stavbe opredeljujejo toplotna zaščita ovoja, kakovost stavbnega pohištva, stopnja izmenjave zraka, notranji viri, sončno sevanje, arhitekturna zasnova, lokacija in orientacija stavbe.

Izvedena analiza je pokazala, da znaša potrebna toplota za ogrevanje stavbe hotela Izvir 37 kWh/m2leto, s čimer se hotel uvršča v A razred energetske učinkovitosti. Ta rezultat je posledica usklajenega sodelovanja vseh udeležencev v postopku graditve, od načrtovanja do izvedbe, in je usmerjen k tehnično, organizacijsko, finančno in okoljsko uravnoteženim trajnostnim rešitvam.

Dodatne informacije:

• Dr. Marjana Šijanec Zavrl, vodja razvoja na področju trajnostne gradnje,
  Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o.
  e-mail: marjana.sijanec@gi-zrmk.si

http://www.gi-zrmk.si/ZRMKinstitut/