Zakaj ne vsega kar v eno kanto

Po podatkih Statističnega urada je v Sloveniji leta 2007 nastalo povprečno 439 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca oziroma 1,2 kilograma na prebivalca na dan. Slovenska gospodinjstva vsako leto proizvedejo več kot 600.000 ton odpadkov, v Evropski uniji nastaneta dve milijardi ton odpadkov na leto.

Odpadki predstavljajo potencialne surovine, ki jih z odlagališč vedno bolj preusmerjajo v tehnološko vrhunsko razvito industrijo za predelavo odpadkov, kjer jih predelajo v gorivo, koristne surovine ali kompost.

Zakaj je tako zelo pomembno ločevati odpadke in kaj s tem pridobimo? Čemu je namenjeno ločevanje organskih biološko razgradljivih odpadkov? Ločeno zbrani odpadki ne končajo na odlagališču odpadkov, ampak v sistemu Slopak, kjer jih reciklirajo ali drugače predelajo. Slopak prevzame 95 odstotkov vse komunalne odpadne embalaže, ki nastane v Sloveniji. Leta 2008 so predelali malo več kot 100.000 ton odpadne embalaže. Glavnino so predelali v nove izdelke. Slopak stroške za ravnanje z odpadno embalažo krije z embalažnino, ki jo plačujejo slovenska podjetja. »Slopak je neprofitna družba, kar pomeni, da se je vrednost, za katero smo prodajali sortirano, balirano ali predelano odpadno embalažo, prelila v nižjo embalažnino,« je dejala Barbara Tišler, vodja ozaveščanja in izobraževanja v Slopaku.

Vsi drugi odpadki, ki jih ne ločijo, končajo na odlagališču odpadkov. Kar nekaj teh bo treba v Sloveniji letos poleti deloma zapreti, zato je pritisk na večanje količin ločeno zbranih odpadkov vedno večji. Evropska zakonodaja predvideva recikliranje 50 odstotkov vseh odpadkov do leta 2020.

Odpadki v številkah
Skupno je leta 2007 nastalo 885.595 ton komunalnih odpadkov, od tega 2.907 ton nevarnih komunalnih odpadkov. Glede na leto prej se je količina nastalih komunalnih odpadkov povečala za 2,3 odstotka, količina nastalih nevarnih komunalnih odpadkov pa za 99 odstotkov. Z javnim odvozom so zbrali za 1,8 odstotka več komunalnih in njim podobnih odpadkov kot leto prej. Z javnim odvozom je bilo zbranih največ tako imenovanih drugih komunalnih odpadkov (84,7 odstotka), 7,5 odstotka je bilo ločeno zbranih frakcij, 3,6 odpadkov z vrtov in parkov ter 4,2 odstotka odpadne embalaže, vključno z ločeno zbrano embalažo.

Leta 2007 je bilo v Sloveniji odloženih 341 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca oziroma 402 kilograma vseh odpadkov na prebivalca. Glavni del odloženih odpadkov je bil odložen na odlagališčih za nenevarne odpadke (78,1 odstotka), 21,2 odstotka odpadkov je bilo odloženih na industrijskih odlagališčih in le 0,7 odstotka odpadkov na odlagališču za nevarne odpadke.

Kako poteka ločeno zbiranje
Ločeno zbiranje odpadkov na ekoloških otokih je eden od prvih korakov k reševanju obremenjevanja okolja. Tako komunalna podjetja ločeno zbirajo papir, steklo, plastenke in pločevinke. Odpadni papir in karton, steklo ter embalaža se zbirajo na ekoloških otokih. Biološke odpadke odvržemo v rjave zabojnike. Za predmete, ki jih zaradi velikosti ali teže ni možno odložiti v običajne zabojnike, običajno dvakrat na leto organizirajo kosovni odvoz, sicer se zbirajo na prevzemnih mestih za odvoz kosovnih odpadkov ali v zbirnem centru. Tja sodijo tudi odpadna električna in elektronska oprema. V akcijah zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev zbirajo odpadke, ki imajo večje vsebnosti okolju neprijaznih ali celo nevarnih snovi. Zbiranje poteka s posebnim zabojnikom ob navzočnosti strokovnega delavca, ki odpadke loči že na kraju zbiranja. Ostanek odpadkov sodi v črne ali sive posode na zbirnih mestih za ostanke odpadkov. Kljub vedno večji ozaveščenosti se še vedno najdejo posamezniki, ki nepremišljeno odlagajo odpadke na črno. Takšni odpadki ogrožajo rastline in živali ter povzročijo veliko nevarnost razvoja kužnih bolezni.

Kaj sodi in ne sodi v zabojnike na ekoloških otokih
V zabojnik za ločeno zbiranje embalaže sodijo plastenke pijač in živil, plastični kozarci in lončki, plastične vrečke in folije, embalaža za tekoča živila, pločevinke živil in pijač ter plastična embalaža, ki je vsebovala nenevarne snovi in je bila izpraznjena po navodilih proizvajalca.
V zabojnik za ločeno zbiranje embalaže ne sodijo plastična embalaža nevarnih snovi ali njihovi ostanki (motorna in druge vrste mineralnih olj, sredstva za zaščito rastlin – pesticidi, barve, laki, redčila ipd.), kosovni plastični predmeti (otroške igrače, polomljeni plastični stoli ipd.).

Kaj lahko mečemo v zabojnik za papir
V zabojnik za ločeno zbiranje papirja sodijo kartonska embalaža in lepenka, ovojni papir in papirnate nakupovalne vrečke, časopisi, revije, zvezki, knjige, prospekti, katalogi, pisemske ovojnice in pisarniški papir.

V zabojnik za ločeno zbiranje papirja ne smemo odvreči embalaže za tekoča živila (na primer mleko, smetana, sokovi, čaj, voda in druge brezalkoholne pijače, paradižnikova mezga, mehčalec za perilo ipd.), z živili pomazane ali prepojene (jedilno olje, druge tekočine in ostanki živil) papirnate in kartonske embalaže (pladnji, kozarci in skodelice za enkratno uporabo, embalaže globoko zamrznjenih živil ter jedi ipd.), ovitka od čokolade, samokopirnega, povoščenega in plastificiranega papirja, celofana, tapet, higienskega papirja (papirnate brisače, prtički, robčki), vreč lepil, cementa, apna, krmil in sipkih izdelkov.

V zabojnik za steklo lahko odvržemo…
... steklenice in stekleničke živil, pijač, kozmetike in zdravil, kozarce vloženih živil, drugo stekleno embalažo. Vanj pa ne smemo odvreči okenskega, avtomobilskega in drugega ravnega stekla, ogledala, kristalnega in ekranskega stekla, stekla svetil, žarnic, pleksi stekla, karbonskega stekla in druge vrste stekla iz umetnih mas, laboratorijskega in drugega ognjevarnega steklo, keramike in kamenja.
(Vir: www.slopak.si)

Bananini olupki ne sodijo med biološke odpadke
Biološki odpadki predstavljajo velik del (do 40 odstotkov) vseh gospodinjskih oziroma komunalnih odpadkov. Biološki se imenujejo zato, ker vsebujejo organske snovi, ki se na zraku ali tudi brez njega razkrajajo oziroma razgradijo. Cilj ločenega zbiranja bioloških odpadkov je, da ne končajo na odlagališču, temveč da jih vrnemo v nadaljnjo uporabo. Če se namreč biološki odpadki odlagajo na odlagališče skupaj z drugimi komunalnimi odpadki, so vir nastajanja toplogrednih plinov in umazanih izcednih vod. Za predelavo biorazgradljivih odpadkov obstaja več tehnoloških procesov. Tako kot so različni postopki predelave organskih odpadkov, so različni tudi končni produkti (energija, kompost...). Pri odlaganju bioloških odpadkov moramo biti pozorni na to, da jih odlagamo v posebnih vrečkah, ki so v celoti izdelane iz biološko razgradljive folije. Tako lahko odpadke odložite skupaj z vrečko.

Iz bioloških odpadkov lahko naredimo kompost
Med biološke odpadke sodijo kuhinjski in vrtni odpadki iz gospodinjstev. Med kuhinjske odpadke sodijo vsi odpadki, ki nastanejo pri pripravi hrane in ostanki hrane. To so: zelenjavni odpadki (čebulni in krompirjevi olupki, odpadki solate, zelja, korenja, redkve, zelene itd.), olupki in ostanki sadja, kavna gošča ter kavni filtri, čaj in čajne vrečke, ostanki hrane, jajčne lupine, pokvarjeni prehrambni izdelki (brez tekočin in embalaže), papirnate vrečke za sadje in zelenjavo, papirnati robčki itd. Med vrtne odpadke iz gospodinjstev sodijo: rože, pokošena trava, listje, rezano grmičevje in veje, plevel, stara zemlja lončnic in podobno.

Gospodinjstva, ki imajo vrt ali zelenico, lahko svoje biološke odpadke predelujejo na lastnem kompostnem kupu ali kompostniku. Organsko razgradljivi odpadki se lahko kompostirajo in koristno uporabijo za gnojenje parkov in gozdov, morda za balkonsko cvetje. Odlične metode kompostiranja razgradljivih komunalnih odpadkov je pred približno 20 leti razvila dipl. inž. Wagnerjeva iz Linza.

Veliko ljudi ne ve, kaj dejansko sodi na kompost. Nanj med drugim mečejo tudi bananine olupke, ostanke hrane od kosila itd. Za mnenje, kaj sodi na kompost in kaj v rjave zabojnike za smeti, smo vprašali Meto Vrhunc, predsednico Društva za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda Vrzdenec. »Na kompost ne sodijo olupki južnega sadja, ki so kemično obdelani. Olupki bioloških banan, limon in pomaranč pa so prav tako kot ostanki hrane dragocene organske surovine za kompostiranje. V gospodinjstvih, ki imajo svoje vrtove in kompostnike, naj bi te sestavine kompostirali skupaj z organskimi odpadki iz vrtov. Ostankov hrane naj ne bo veliko, smiselno je, da jih uporabimo za krmo živalim in kompostiramo živalski gnoj,« je povedala Vrhunčeva.

Najpogostejše napake pri oddaji ločene odpadne embalaže v ekološke otoke, ki jih je treba odpraviti:
- embalaža mora biti popolnoma iztočena in izpraznjena;
- v zabojnik za stekleno odpadno embalažo ne sodi keramika ali kamenje, prav tako ne okensko ali avtomobilsko steklo;
- nakupovalne vrečke se lahko oddajo v zabojnik za ločeno zbiranje plastične embalaže;
- embalaža nevarnih snovi ne sodi na ekološki otok, lahko pa jo prebivalci oddajo v zbirnih centrih, ki jih upravlja lokalni izvajalec javne službe; v zbirne centre sodijo tudi večji kosi embalaž, na primer od hladilnika ali televizorja, sicer popolnoma zatrpajo ekološke otoke, ki pa so namenjeni manjšim embalažam.

Darja Jagarinac, revija Nika
www.dnevnik.si