Evropska komisija je sprejela zeleno knjigo o prihodnosti skupne ribiške politike EU. V njej je analizirala pomanjkljivosti sedanje politike in začela javno razpravo o tem, kako te pomanjkljivosti odpraviti. Še posebej je pozvala k drastičnemu zmanjšanju ribiške flote unije in subvencij za ribištvo, da bi preprečila čezmeren ribolov.

Ribiče in druge zainteresirane akterje v ribiškem sektorju kot tudi znanstvenike, civilno družbo in vse zainteresirane državljane je komisija danes pozvala, da sporočijo svoje mnenje o prihodnji podobi evropskega ribištva. Posvetovanje je prva faza načrtovane korenite reforme skupne ribiške politike.

"Pod vprašaj smo postavili celo temelje sedanje politike in ničesar ne bomo izpustili. Ne gre samo še za eno reformo več. Napočil je čas, da oblikujemo sodoben, preprost in trajen sistem za upravljanje ribištva v EU, ki bo preživel tudi 21. stoletje," je dejal evropski komisar za ribištvo Joe Borg.

V zeleni knjigi komisija postavlja naslednja vprašanja: Kako zagotoviti dolgoročno vzdržnost in uspešnost ribištva? Kako prilagoditi skupne zmogljivosti ribiške flote ter istočasno rešiti socialna vprašanja, s katerimi se srečujejo obalne skupnosti? Kako še bolj razviti kulturo usklajevanja? Kako lahko skupna ribiška politika EU prispeva k trajnostnemu ribištvu tudi zunaj voda sedemindvajseterice?

V zeleni knjigi so analizirani vsi vidiki trenutne ribiške politike, komisija pa tudi razlaga, zakaj kljub napredku, ki ga je EU dosegla po reformi iz leta 2002, nekatere težave še vedno ostajajo nerešene. Ena od glavnih težav je po navedbah Bruslja stanje staležev rib v vodah EU.

Ribolov je tako pri 88 odstotkih staležev preveč intenziven (v primerjavi s svetovnim povprečjem, ki znaša 25 odstotkov), 30 odstotkov staležev pa je prešlo t.i. varne biološke meje, kar pomeni, da zaradi prepogostega ribolova na spolno zrelo populacijo ne dosežejo običajnega reprodukcijskega odstotka. Ribolov je tako pogosto še vedno dva- do trikrat večji, kot bi moral biti za trajnostno ohranitev staležev.

V večini primerov je to po prepričanju Bruslja posledica prevelike zmogljivosti flote. Takšna prevelika zmogljivost je poleg tega gospodarsko neučinkovita, saj ne siromaši samo staležev, ampak tudi stalno zmanjšuje dobiček industrije. Treba je najti rešitve, s katerimi bomo ogrožene staleže vrnili v prejšnje stanje ter zagotovili, da bo ribolov še naprej zanesljiv vir prihodkov ribičev, so sporočili iz komisije.

"Ribiške flote imajo tehnologijo in zmogljivosti, da lahko ulovijo več rib, kot je še varno za ohranjanje ribjih staležev. To neravnovesje je v jedru vseh težav," poudarja komisija.

V EU je trenutno po navedbah komisije okoli 90.000 ribiških ladij, njihovo zmanjšanje pa bi močno prizadelo največje ribiške nacije, kot so Španija, Italija, Francija, Grčija in Velika Britanija, kjer je v nekaterih skupnostih ribištvo način življenja in edini vir dohodka. Grčija ima največ ladij, in sicer 17.350, medtem ko je Španija prva po skupni tonaži flote, čeprav ima 11.350 ladij. Italija ima 13.700 ladij, Francija pa 8.000.

Komisija meni, da bi bilo potrebno nekatere flote, med njimi tiste za lov na modroplavutnega tuna, polenovko in osliča, zmanjšati do 40 odstotkov.

Poleg prevelike zmogljivosti flote so v knjigi opredeljene še štiri druge strukturne pomanjkljivosti sedanjega pristopa: pomanjkanje natančnih ciljev politike, zlasti glede ekološke odgovornosti, preveč centraliziran sistem odločanja, osredotočen na kratkoročne rešitve, ki so pogosto v neskladju z dolgoročno trajnostjo, okvir, ki panogi ne omogoča prevzemanja dovolj odgovornosti, in premalo politične volje za upoštevanje skladnosti z ribolovnimi omejitvami.

Komisija je kritična tudi do visokih subvencij za ribiško industrijo, ki imajo prav tako za posledico čezmerni ribolov. "Državljani EU za ribe plačajo skoraj dvakrat, enkrat v ribarnici, drugič pa skozi davke," opozarjajo v Bruslju.

Komisija je izrazila zaskrbljenost, da bo EU osiromašila morja, ribiška industrija pa ne bo gospodarsko dobičkonosna, če v prihodnjih letih ne bo dosegla večje vzdržnosti ribištva. Reforma skupne ribiške politike za 21. stoletje bo po prepričanju komisarja Borga koristila tako ribičem in obalnim skupnostim kot tudi evropskim državljanom.

Medtem ko se okoljevarstvene organizacije zavzemajo za še večje zmanjšanje flot, pa iz vrst ribiških organizacij že prihajajo opozorila, da bodo ščitila svoje interese. Ribiči so v zadnjem času že večkrat protestirali, nedavno so npr. francoski ribiči blokirali pristanišča ob Rokavskem prelivu zaradi predlogov o zmanjšanju ribiških kvot.

Posvetovanje, ki je od danes naprej odprto za javnost, se bo končalo 31. decembra 2009. Rezultate posvetovanja bo Komisija povzela v prvi polovici leta 2010. Sledilo bo posvetovanje z zainteresiranimi stranmi, nato pa bo komisija pripravila poročilo o oceni učinka in pripravila predlog za novo temeljno uredbo, ki bi ga lahko na začetku leta 2011 predložila Evropskemu parlamentu in Svetu EU, ta pa bi ga lahko sprejela leta 2012.

Vir: umanotera.org/etc