Ekošole vladi ponujajo model za varčevanje z energijo v šolah in javnem sektorju
V 1000 slovenskih šolah bi lahko brez večjih vlaganj prihranili od 10 do 15 odstotkov energije oziroma 126 GWh ogrevalne in električne energije ter zmanjšali emisije ogljikovega dioksida za približno 45 tisoč ton in s tem na leto prihranili okoli 8,5 milijona evrov.
V slovenskih ekošolah ne stojimo ob strani in ne gledamo, kako podnebne spremembe in gospodarska kriza vsak dan bolj ogrožajo naš obstoj, ampak smo v sodelovanju s Šolskim centrom Velenje (ŠCV) že lani pristopili k projektu Učinkovita raba energije v šolah, s pomočjo katerega želimo v slovenskih ekošolah zmanjšati porabo energije in tudi stroškov za 10 do 15 odstotkov.
Prvi rezultati so spodbudni, zato je Nacionalna koordinacija programa Ekošola kot način življenja ob letošnjem svetovnem dnevu Zemlje predsedniku slovenske vlade in posameznim ministrom poslala pismo, s katerim jih želimo na osnovi lastnih izkušenj seznaniti z našimi ugotovitvami, izzivi in izkušnjami, ki bi jih lahko s pridom prenesli tudi na vse druge javne institucije v naši državi.
Po oceni strokovnjakov iz ŠCV-ja bi namreč z določenimi pristopi in ukrepi v približno 1000 osnovnih in srednjih šolah ter dijaških domovih vsako leto prihranili okoli 126 GWh ogrevalne in električne energije ter zmanjšali emisije ogljikovega dioksida za približno 45 tisoč ton. Na račun manjše porabe energije pa bi tako na leto prihranili okoli 8,5 milijona evrov.
Ta prihranek predstavlja 20 odstotkov letnih prihrankov energije v javnih objektih, kot ga predvideva Razvojni program trajnostne energije. To pomeni, da se za zidovi slovenskega javnega sektorja skriva ogromen varčevalni potencial, ki bi ga lahko zelo hitro in brez večjih vlaganj izkoristili v smislu manjše porabe energije in nižjih stroškov za energijo.
Na osnovi naših skupnih izkušenj v okoli 50 slovenskih osnovnih in srednjih ekošolah, ki so lani in letos sodelovale v omenjenem pilotnem projektu, ugotavljamo, da je samo z uvajanjem organizacijskih ukrepov možen letni prihranek pri energiji vsaj za 10 odstotkov, dodatnih 5 odstotkov prihrankov pa je možno doseči z ozaveščanjem učencev, dijakov in vseh zaposlenih v izobraževalnih institucijah.
S tem namenom smo skupaj pripravili poseben program za izobraževanje in ozaveščanje učiteljev ter drugih zaposlenih v šolah, strokovnjaki ŠCV-ja pa so razvili posebno spletno aplikacijo za vodenje energetskega knjigovodstva, s pomočjo katere je mogoče sproti spremljati porabo energije in pripravljati različne analize.
Na osnovi slednjih lahko učenci in dijaki v sodelovanju z vodstvom šole, mentorji in s hišniki pripravijo seznam ukrepov za varčevanje in spremljanje porabe energije v posamezni instituciji. To torej pomeni, da posamezne izobraževalne institucije s pomočjo orodij, ki smo jih pripravili, lahko brez večjih težav same nadzorujejo porabo energije in tudi same izvajajo varčevalne ukrepe za znižanje porabe energije.
Ob tem pa smo ugotovili, da pri vodstvih (predvsem osnovnih šol) ni prave motivacije za varčevanje z energijo, saj jim občine, ki so odgovorne za financiranje osnovnih šol, brez kakršnihkoli vprašanj poravnavajo račune za energijo, medtem ko imajo zaposleni na šolah z varčevanjem (ob takem načinu financiranja) žal samo dodatne obveznosti. V pismu smo v zvezi s tem predlagali, da bi tudi v naši državi (po nemškem vzoru) občine s šolami sklenile posebne dogovore, s katerimi bi se dogovorili, da del privarčevanega denarja ostane šolam, del pa občinam.
Prepričani smo, da bi tak model bistveno pripomogel k precej večji vnemi za varčevanje, zato vladi oziroma posameznim ministrom predlagamo, da razmislijo o tej pobudi in poskušajo z ustreznimi mehanizmi spodbuditi tudi občine in druge financerje v javnem sektorju k večji skrbi za varčevanje z energijo. Nenazadnje je to predvideno tudi v Nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost, ki pa se v javnih institucijah (žal) še ne izvaja.
To je torej naša pobuda oziroma predlog ob letošnjem svetovnem dnevu Zemlje. Od vlade oziroma posameznih ministrov in ministric pričakujemo podporo in pomoč pri izvajanju varčevalnih ukrepov, ki so po našem prepričanju v teh kriznih časih še posebno nujni in dobrodošli. Veseli pa bomo, če bodo naše izkušnje našle svoje mesto tudi v drugih delih javnega sektorja, ki bi moral v skladu z evropsko direktivo o energetski učinkovitosti (2006/32/ES) služiti za zgled, a je v praksi žal ravno obratno.
V slovenskih ekošolah si želimo, da bi odgovoren odnos do okolja, sočloveka in do vseh bitij narave postal način življenja ● vsake slovenske družine, ● vsakega podjetja, ● vsake slovenske občine in ● vsakega ministrstva.
Dodatne in formacije: Nada Pavšer, nacionalna koordinatorka 041/869 844
V 1000 slovenskih šolah bi lahko brez večjih vlaganj prihranili od 10 do 15 odstotkov energije oziroma 126 GWh ogrevalne in električne energije ter zmanjšali emisije ogljikovega dioksida za približno 45 tisoč ton in s tem na leto prihranili okoli 8,5 milijona evrov.
