Anita&Marko Klasinc:
ŠAMBALA SEDAJ TUDI V SLOVENIJI!

Šambala je obljubljen kraj. Poznajo ga Vzhodna duhovna izročila. V Zahodni ezoteriki Šambala velja za upravo našega planeta.

Nekateri menijo, da je Šambala postavljena v prostor puščave Gobi, ki je nekoč bila prekrasno morje. Tam obstaja na ravni bivanja, ki ni dosegljiva običajnim telesnim zaznavam, temveč energijskemu zaznavanju. Podobno kakor Belo bratstvo na območju Himalaje.

Duhovni poznavalci Šambalo raje doživljajo kot stanje zavesti, s katerim se lahko vsakdo poveže kjerkoli in kadarkoli. Šambala je podobna našim predstavam o nebesih, zato je sporazumevanje z njenimi prebivalci eno najvznemirljivejših življenjskih doživetij.


KAJ JE RES?

Mnogi duhovni raziskovalci poročajo, da pot vase ni tako osamljeno početje, kot se zdi na prvi pogled. Nasprotno, naše misli in čustva tvorijo barvit svet občutkov in zaznav, ki zahtevajo našo pozornost. V njih se lahko celo izgubimo in ne zmoremo več vzdrževati potrebnega stika s svetom vsakdanjih človeških obvez. Odplavamo v svoje predstave in si v njih zgradimo svoj, vzporeden svet, ki je veliko prijetnejši.

V tem pogledu se vsakršno podajanje v nedokazljive svetove zdi utopija, ki naj izpolni praznino našega vsakdana. Nebesa postanejo tolažba za naše trpljenje, pekel svarilo našim pohlepnim strastem. Zato veliko ljudi meni, da je vse, kar ni dosegljivo telesnim čutilom, najverjetneje izmišljeno.

Gospa Marija piše takole:

Ko sem bila majhna, so mi kakor mnogim drugim otrokom, pripovedovali o Angelih kot o dobrih duhovnih bitjih, ki varujejo otroke in pomagajo ljudem.

V kasnejših letih sem se dostikrat z nostalgijo spominjala na to, ampak bolj kot na neko lepo pravljico, Angeli pa so mi ostali v spominu kot pravljična bitja, ki v realnosti seveda ne obstajajo, je pa lepo o njih pripovedovati otrokom v pravljicah za lahko noč.

Tako nekako sem jih doživljala in razumela vse dotlej, dokler niso prišla leta osebnega in duhovnega zorenja in se mi je (skoraj) vse v šolah naučeno postavilo na glavo in sem sama začela odstirati tančice neznanega v bližnjem in daljnem, vidnem in nevidnem stvarstvu. Vse dokler se mi v življenju niso začele dogajati stvari in dogodki, v katerih mi je bila nudena tolikšna pomoč v najrazličnejših življenjskih situacijah (teh zgodb pa je bilo toliko, da bi lahko o njih napisala cel roman!), da bi bilo to, da bi ob vsem samo lahkotno zamahnila z roko in rekla:«No, imela sem pač srečo!« ne le dokaz popolne intelektualne omejenosti, ki ne priznava ničesar izven plotov materialnosti, ampak tudi žalitev tiste velike Božanske ljubezni ali Milosti, ki nam je vsem v takšni ali drugačni obliki dana, pa je mi, v svoji relativni razumski in duhovni nerazvitosti ne le ne prepoznamo, ampak je v svoji naduti, nehvaležni samozadostnosti tudi ne pripoznamo. Vse po vrsti pripisujemo bodisi lastnim zaslugam ali pa še bolj preprosto – naključju.

Budizem je v teku svojega razvoja dovršil obliko, ki se od tako imenovanega primitivnega ali izvornega tipa tako razlikuje, da lahko upravičeno poudarimo njegovo historično delitev na dve šoli, Hinajana in Mahajana oziroma Veliki voz in Mali voz odrešitve. Pravzaprav Mahajana z vsemi svojimi različnimi formulacijami, ni nič drugega, kakor razvita oblika budizma, ki zasleduje svojo končno avtoriteto, indijskega ustanovitelja, velikega Budo Sakyamunija. Ko je bila ta razvita oblika Mahajane prinesena na Kitajsko in nato na Japonsko, je v teh državah dosegla svoj nadaljnji razvoj. Za ta dosežek so nedvomno zaslužni Kitajski in Japonski budistični voditelji, ki so znali načela svoje vere prilagoditi religioznim potrebam ljudi ter nenehno spreminjajočim se pogojem življenja. In to izpopolnjevanje in prilagajanje na njihovi strani je razliko med Mahajano in njenim bolj primitivnim tipom, ki je obstajal že prej, še poglobilo. Sedaj za Mahajano lahko rečeno, da, vsaj površinsko, ne prikazuje teh potez, ki najbolj jasno označujejo izvorni budizem.

Obstajajo nekateri, ki pravijo, da ta veja budizma v resnici ni pravi budizem, v smislu, kot je zadnji pogosto razumljen. Vendar pa je moje mnenje naslednje: vse, kar ima v sebi življenje je organizem in v sami naravi organizma je, da nikdar ne ostane na isti stopnji obstajanja. Želod je celo kot mlad hrastov poganjek, ki je pravkar prišel iz svoje zaščitne lupine, precej drugačen od polno zraslega drevesa, ki je tako velikansko in se veličastno dviga v nebo. Toda skozi te različne stopnje spreminjanja, obstajajo stalnost rasti in nezmotljivi znaki identitete, iz katerih lahko vemo, da je ena in ista rastlina prehajala skozi mnogo stopenj postajanja. Tako imenovani primitivni budizem je seme, iz katerega je nastal daljno-vzhodni budizem z obljubo nadaljnje rasti. Učenjaki lahko govorijo o zgodovinskem budizmu, toda moj namen tukaj je, videti budizem, ne samo v njegovem zgodovinskem razvoju, ampak s stališča budizma, kot še vedno življenjsko nas zadevajočega, kakor pospešujoče duhovne moči daljnega vzhoda.

Ta beseda se je vedno uporabljala v slabšalni obliki.
npr.
Nehaj sanjariti, postavi se v realnost.
ali
Ah, on je samo sanjač, nikoli ne bo zmogel narediti tega.


Take izjave dajejo ljudje, ki živijo v trenutnem svetu in se niti ne želijo nikamor premakniti. Oni nas učijo njihova pravila in kako so stvari urejene v svetu, po njihovo. Hkrati so to tudi ljudje, ki nočejo sprememb v svetu. Po njihovo je vse urejeno in konkretno. Vse variacije ali spremembe ogrožajo njihovo znanje, ki je do takrat veljalo za edino pravo.

Brata Wright in tudi ostali so leteli po zraku že 6 let pred njunim 'prvim' letom v Kittyhawku, ki je uradno priznan za prvi let. Kajti pred tem je bilo dobro znano, znanstveno dejstvo, da človek pač ne more leteti in kdorkoli je trdil nasprotno, je bil pač sanjač, ki ni v stiku z realnostjo. Šele peticija predsedniku ZDA je prepričala znanstvenike, da so to dejstvo sprejeli v uveljavljeno znanost.

Moj priljubljen pesnik in mojster Nanak, je pred 500 leti o srcu in egu napisal sledeče,
s čimer se sam globoko strinjam. :)


Srce in ego,
sta na nasprotnih straneh.

Onadva ne moreta obstajati,
na istem mestu hkrati.
Ego ne more služiti Bogu
in to življenje ostane brez smisla.

Prijatelj meditiraj na Boga,
zasluži si, kar mojster daje,
sledi njegovim navodilom
in tvoj ego bo izginil.

Ves ta svet, je en sam ego,
rojen je v egu in v egu tudi gre.
Ego je ogromna jama teme,
nihče ne najde jasnosti v njem.

V egu ni predanosti,
ego nima modrosti,
duša postane ujeta v ego
in zavestnost oslabi.

Nanak je našel svojega mojstra
in njegov ego je izginil,
dojel je smisel življenja.

Zaslužil je bistvo,
živel je resnico,
služil je resničnosti
in postal eno z njo.


Stojan Svet

Sanje in realnost

Več let, potem ko je kardinal Karl Wojtiła sanjal svoje sanje in postal 16.10.1978 papež Janez Pavel II, je (večkrat) romal v Assisi, rojstni kraj svetega Frančiška. V poslanici sprave, ki jo je tam izrekel, je spregovoril o svetnikovi ljubezni do živalskih kakor tudi do človeških bitij. To vseobsegajočo ljubezen je imenoval pričakovanje kraljestva miru, kot ga je opisal v svoji viziji prerok Izaija; svet, v katerem bodo vse božje stvaritve živele v miru med sabo. Papež je še rekel, da gre posebna skrb ne samo ljudem, ampak tudi živalim in naravi na splošno, kar je pokazal sveti Frančišek, zvest odmev ljubezni; s to ljubeznijo je Bog na začetku izgovoril svoj 'fiat', s katerim jih je ustvaril. In papež je v Assisiju dodal: "Mi vsi smo poklicani k takim dejanjem". Kdor bere to izjavo, je lahko presenečen, da je v njih izražena tako velika skrb za druge božje stvaritve. Lahko smo presenečeni, da papež govori o življenju živali kot izraz božje ljubezni: gre za življenja, ki zahtevajo našo "prav posebno skrb".

Siniša Knežević

Kdo je Učitelj za nas, kako Ga najti?

Učitelj kaže pot, kaže pravilno smer s svojim zgledom, vendar ni naš obešalnik ali opora. Od Učenca se ne pričakuje sledenja, temveč osamosvojitev, najdenje lastne veličine in moči. Metode učenja in poučevanja so lahko različne, od blagih do zelo grobega prikaza iluzij. Pogosto pri tem ni potrebno niti poznati Učitelja, niti vedeti da je določena oseba naš Učitelj. Učitelju na fizičnem nivoju ni potrebno biti Učitelj v svoji polni veličini, lahko je samo nek Njegov aspekt, ki ga v določeni situaciji ali osebi prepoznamo, ker nas takrat iz temeljev spremeni in spremeni naše poglede na svet. Nekdo lahko v večji ali manjši meri utelesi določene lastnosti notranjega Učitelja tako, da se mora skozi življenje znajti na različne načine.

Tisti, ki si je ustvaril notranjega Učitelja v večji meri, bo živel samo to, kar ga poučuje in za njega bo pojem "zaslužiti za življenje" na klasičen način predstavljal izgubo energije in odklon od klica. No, od nečesa je treba živeti, zato Ga učenci obdarujejo po tem, kolikor jim pomeni. Zato nimajo prav tisti, ki negirajo denar v duhovnosti. Sporno je samo zahtevanje denarja, ko je nekaj vnaprej določeno z neko ceno ali protiuslugo. To ostaja na Učencu, da odloči, koliko mu kaj pomeni v življenju; bo dal več za iluzijo ali za svobodo, ki jo uči Učitelj. Učitelj v fizični obliki je tukaj tudi zato, ker bo večina slišala marsikaj od "notranjega glasu"; od eha ega do raznih tvorb lastne zavesti te On vodi do tega, da bo Tisti pravi znotraj tudi tisti zunaj.

Biografu Gronowiczu je Janez Pavel II zaupal sanje, ki bi lahko imele pomembno vlogo pri spreminjanju sveta na bolje. Toda - v sanjah ni mogel govoriti, da bi pomagal mucki z mladiči, ki so jo vsi preganjali od vrat, ko je v strašnem snegu v New Yorku iskala zavetišče. Kdo bo spregovoril? Papež ni mogel in ne more, čeprav bi morda rad. Ali časopisi lahko objavijo njegove sanje?

Knjiga God's Broker - Božji agent je izšla že v daljnem letu 1984, potem ko je avtor, Američan, poljskega izvora, Antoni Gronowicz, imel 200 ur pogovorov s papežem. Pogovori so se začeli leta 1979 v papeževih sobanah in so trajali dve leti. Avtor je bil že preje v stiku z mnogimi visokimi cerkvenimi dostojanstveniki. V uvodu v knjigo pripoveduje, kako je obšel vatikansko birokracijo in prihajal naravnost v papežev apartma. "Kardinal Štefan Wyszyński (1901-1981), primas Poljske, me je predstavil papežu, seznanil me je z vatikanskimi krogi in prepričal je Svetega očeta, da je obšel vatikansko državno tajništvo in me sprejemal na privatne intervjuje".

Knjiga nosi podnaslov "Življenje papeža Janeza Pavla II, z njegovimi lastnimi besedami" in ima za vsebino spomine od časov, ko je Karol Wojtiła kot mladenič živel pod nacistično okupacijo Poljske, do njegovih razmišljanj o socialni pravičnosti, teologiji in cerkvenem nauku. In sredi teh skrbi, ki so osredotočene na človeka, avtor posveti štiri strani papeževim sanjam, v katerih igra on sam pomembno vlogo; gre pa za brezdomno mačko.

Sveto pismo ukazuje klavne daritve,
Bog jih v Svetem pismu strogo prepoveduje

Dandanes se nikjer ne soočamo s stvarnostjo religije žrtvovanja. Našim modernim možganom izrazi, kot "najsvetejše - holy of holies" in "Gospodov oltar" prikličejo neko vrsto starodavne božje družbe, v kateri duhovščina služi Gospodu v Njegovem svetišču. Tempelj pa je bil predvsem klavnica in lanena oblačila duhovnikov so bila omadeževana s krvjo njihovih žrtev. Izrazi, kot "Gospodov oltar" zatemnjujejo dejstvo, da je tu govora o morjenju in klanju nemočnih žrtev - v božjem imenu. Sedaj, po skoraj 2000 letih po pokončanju tega krvavega bogoslužja, ko je bil 9. septembra 70 porušen jeruzalemski tempelj, je še veliko Judov in kristjanov, ki delujejo in molijo za njegovo obnovo. Pri njih se ne pojavi misel ali sočutje do množičnega pobijanja živali, ki bi bile tam žrtvovane v božjem imenu. V uradnem obredniku bi sicer bilo nakazano, da morda le ni prav, kar so delali in hočejo delati, ko predpis pravi: "Potem pa duhovnik udari z nožem v vrat žrtve - sicer ubija, ampak to je Bog ukazal". Pač verujejo, da je to nek skrivnostni božji načrt, ki ga mi nikoli ne bomo mogli doumeti.

Jezusov poskus revolucije

Nazorejec (pristaš prenoviteljskega gibanja, ne Nazarejec - saj Nazareta ni bilo) je bil edini revolucionar, ki je začel s preobrazbo na pravem mestu. Danes bi on imel dokončen uspeh, tedanje tempeljske oblasti pa so se uspešno uprle poskusu popolnega preobrata, čeprav jim je bil napovedan strašen konec, če se ne spreobrnejo. O njem je opisano, kaj se je zgodilo v templju, da so se ga hoteli iznebiti. Poznate en sam film, med stotinami, kjer bi bil pokazan njegov nastop tako kot je razvidno iz evangelijev? Kako je možno, da se je spregledalo nekaj, kar postane vsakemu otroku jasno, če se mu razloži, kaj se je dogajalo v templju? Leta 1997 je prinesla revija Humane Religion članek: Pokol nedolžnih - odnos med žrtvovanjem živali in Jezusovim križanjem, iz katerega črpam naslednje podatke.

Od vsega začetka javnega delovanja je Nazorejec Ješua močno napadal duhovščino, farizeje in saduceje, vedno je bil agresiven v obsojanju legalističnega početja in pobožnega hlinjenja. Veliko ljudi je hotelo biti pri njegovih razlagah. Religiozni liderji v Jeruzalemu so imeli svoje utečene navade, kako ravnati z odpadniki: povečini so bili do njih tolerantni. Po deželi so hodili pridigarji in reformatorji, ki so čutili potrebo, da so svoje sporočilo oznanjali tudi v svetem mestu. "Bližala se je judovska velika noč in Ješua je šel v Jeruzalem. V templju je našel prodajalce volov, ovc in golobov ter menjalce denarja, ki so sedeli tam. Iz vrvi je spletel bič in vse izgnal iz templja z ovcami in voli vred. Menjalcem je raztresel denar in prevrnil stojnice, prodajalcem golobov pa rekel: Spravite proč vse to in ne delajte tržnice iz hiše mojega Očeta" (Jan 2,13-16). Ta dogodek opisujejo vsi štirje evangeliji, kar je redkost. To je bilo edinkrat, da je Ješua storil agresivno dejanje. Vse ovce in vole je izgnal iz templja. Je bilo to sploh mogoče? Kdo ve koliko tisoč glav živine je čakalo v templju na zakol, in koliko sto priganjačev in duhovnikov-klavcev je bilo vpletenih? Tempelj Ješua ni imenoval brlog razbojnikov zaradi menjavanja denarja (tudi to), ampak mearat parisim - brlog morilcev. Mearat pomeni brlog, paris (prs) pa raztrgati kot lev raztrga ovco. Na tisoče glav živine in na stotine ljudi, ki so imeli opravka s klanjem, je pognal iz templja en sam človek. Kje je bila tempeljska straža, ki je štela 400 izurjenih in močno oboroženih policajev in vojakov? Koliko sto pomagačev je moral imeti Ješua ob sebi, da ga niso takoj prijeli, ko je začel z akcijo! Je bil Baraba poveljnik Jezusove čete? Je bil Baraba med napadom ujet? Tako opisuje dogodke židovski zgodovinar Robert Eisler, ki je živel na Dunaju, v svoji zajetni knjigi (1400 strani): Jezus kralj, ki ni kraljeval. Obstaja filmski režiser, ki bi znal posneti tisti izgon iz templja?

Knjigi na pot po Sloveniji

Tudi zgodovinska znanost napreduje. Leta 1988 smo postali posebno pozorni na torinski prt, ker so se ga hoteli znebiti. Leta 1993 je izšla knjiga Zarota proti Jezusu z dokazi o potvorbi analize prta in knjiga Jezus je živel v Indiji. Leta 1997 so zažgali torinsko katedralo, da bi dokaz za Jezusovo preživetje križanja upepelili. Zakaj je bil obsojen na smrt? Zakaj se je moral skrivati in oditi v Indijo?

Hans Naber je bil star 26 let, ko se mu je prikazal Jezus in mu sporočil:

"Kristjani vsega sveta, poslušajte besedo svojega Gospoda Jezusa Kristusa: Premagal sem posvetnega duha, ki se ne more več dvigniti proti meni. Ne more se sam uničiti. Moja velika protivca Zver in njenega preroka sem pahnil v pekel večnega pogubljenja. Zver se je skrila za mojo smrt na križu; v moje vstajenje ni verjela, vse moje življenje je hotela uvrstiti med svojega posvetnega duha; mojega vstajenja ni mogla slutiti. To je bila samo moja skrivnost. Ni verjela v dobro, ki je vendar umrlo na križu. Nič več ni verjela v Boga in njegovega edinorojenega Sina."

"Poslušajte moje razodetje: V tistem času sem živel kot človek med vami. Resnico sem vas učil. Niste hoteli verjeti, na križ ste me pribili. Trpel sem, zver me je hotela ubiti, bila je slepa. Poslušajte mojo skrivnost: Nisem na križu umrl. Rane na mojih rokah in nogah so mi vzele moč, bolečine so žgale v mojem telesu. Prosil sem za vodo, zver mi je dala kisa, ki je gorel kot ogenj po mojem telesu. Vzel mi je zavest. Zver je odprla mojo stran. Bila je slepa. Njegova sulica je prodrla od spodaj v moja prsa, srca ni zadela. Moja stran je krvavela, tekla je kri in voda. Jožef iz Arimateje, ki je vame veroval je snel moje telo s križa, ki je bilo kakor brez življenja, ampak ne mrtvo, srce je še delovalo. Moje rane so namazali z balzamom, moje telo zavili v prte. Položil me je v skalnati grob, in zavalil pred njega kamen. Moje telo je lahko počivalo, moje srce je bílo močneje. Tretji dan se je moj duh vrnil. Tedaj sem vstal. Niso me prepoznali, imel sem druga oblačila, moj obraz je bil upadel, samo moj glas je bil nespremenjen. Svoje poslanstvo sem izvršil."

Kdor trdi, da so testirali podlogo in ne prt, se norčuje iz znanstvenikov in bralcev

TORINSKI PRT JE PRISTEN
Zakaj so ob radiokarbonski analizi goljufali?

"Prt je pristen," je 21. septembra 2002 izjavil torinski kardinal Severino Poletti.

V 80-tih letih pa so se zelo trudili, da ga spravijo s poti. V četrtek, 21.4.1988 je pred številnimi pričami in kamerami tekstilni izvedenec Riggi di Numana v zakristiji iz prta odrezal košček, velik kot poštna znamka. Riggi hrani nad 350 fotografij odvzemanja primerkov in izjavlja, da v njegovi navzočnosti vzorci niso bili zamenjani (ali je bil slep, ko so to storili pod njegovimi očmi?). Trije inštituti so enoglasno izjavili, da je prt potvorba iz 14. stoletja, ker v radiokarbonsko analizo niso dali koščkov, ki so jih odrezali iz torinskega prta, ampak vzorce iz (nam poznanega) francoskega prta iz 14. stoletja. Vzorce so na skrivaj zamenjali v sosednji kapiteljski dvorani brez prič, in Riggi je bil verjetno zraven. To je detektivsko dokazal Holger Kersten in vse objavil 1994 v knjigi Zarota proti Jezusu. Ker so delali potvorbo, smo nekateri zgodovinarji postali pozorni na torinski prt, sicer še danes ne bi tako jasno vedeli, da Jezus ni na križu umrl. Srečna krivda!

Zakaj so se hoteli prta znebiti? Ker je prt eden glavnih dokazov, da Jezus ni na križu umrl. V prtu je krvavel iz 28 ran. Mrliči ne krvavijo. To je dokazala sodna medicina. V sedemdesetih letih je na tisoče časopisov po vsem svetu, razen v komunističnih deželah, poročalo, da prt dokazuje, da Jezus ni na križu umrl. 11.4.1997 so katedralo v Torinu zažgali, da bi prt zgorel, pa ga je z nadčloveško močjo rešil gasilec Trematore. Ker javnost ni razumela potvorbe iz leta 1988, sedaj spet govorijo, da je prt pristen, ne morejo pa razložiti, kako to, da je prišlo do take ugotovitve. Najnovejša, skrajno smešna razlaga: takrat niso odrezali vzorcev iz prta samega, ampak iz podloge, na katero je bil prt prišit leta 1532 po (po verjetno že takrat podtaknjenem) požaru. Kdor to trdi, se norčuje iz znanstvenikov in iz bralcev. Vsak otrok bi znal razločevati, kaj je prt in kaj je podloga. Torej je zadeva postala spet pereča. In to hočemo v nekaj nadaljevanjih pojasniti.

Intervju z dr. Francetom Susmanom

Kar je šola v razvoju posameznika, to je komunikacija z onstranstvom za razvoj človeštva. Brez šole se lahko učiš, samo počasneje; tudi brez onstranstva človeštvo prihaja do pravih spoznanj, samo počasneje.

Ali ni komunikacija z onstranstvom spiritizem?
Spiritizem je ljudsko klicanje duhov, spiritualizem pa je znanost, komunikacija pa se vrši po preverljivih zakonih.
Spiritualizem kot veda se je razvil v drugi polovici 19. stoletja. 1847 je prišlo v Ameriki do splošnega javljanja duhov. 1978 je izšla Moodyjeva knjiga Življenje po življenju. Od takrat jih je izšlo kakih 50 samo o klinično mrtvih, ki so imeli klasična doživetja. 1980/81 je izvedel Gallupov (George Gallup jr.) inštitut (najstarejši, od leta 1935, in vodilni inštitut za rasiskavanje javnega mnenja) anketo o odnosu do onstranstva s pomembnimi rezultati: 100 milijonov Američanov verjame v posmrtno življenje, 23 milijonov je bilo kliničnih mrtvih, 8 milijonov je imelo obsmrtna doživetja.

Znaki ob radioteleskopu razšifrirani
VESOLJCI SO NAM POSLALI FAKS
Predigra nove dobe

V treh desetletjih se je pojavilo v žitu preko 3500 zapisov-agroglifov v 45 deželah. Največja genialna mojstrovina se je prikazala 14. avgusta 2001 v pšeničnem polju poleg radioteleskopa v Chilboltonu, Anglija: grobozrnata fotografija obraza, velika kot nogometno igrišče, sestavljena iz 412 snopov, ki tvorijo ogromne rasterske pike...

Pet dni kasneje se je pojavil tam zraven 81 metrov dolg "žitni faks", sestavljen iz 136 pravokotnih blokov bilk v jeziku binarnih piksel kot odgovor na 1974 poslanemu sporočilu SETI-ja Nezemljanom. Svetovnemu tisku je doslej ušla zgodovinska pomembnost sporočil, kajti šele v zadnjih mesecih je Jay Goldner vsebino dekodiral prek interneta.

Kaj je ljubezen? Ljubezen je, ko gledate druge in v njih vidite lepoto. Ima sočutje in razumevanje za vsa živa bitja. Ne obsoja, druge duše sprejema take kot so, in v njih vidi božansko lepoto navkljub njihovim napakam zaradi življenja na Zemlji.

Ljubezen se noče vmešavati, niti ustavljati drugih, pri njihovi rasti. Še nežno vam pomaga, če jo prosite, drugim dušam pa dovoli, da poiščejo lastne odgovore na njihov način. Ljubezen noče kontrolirati, niti narekovati.

Vi vsi ste drug drugemu ogledala. Vse kar vidite v drugih in tega ne marate ali vam gre na živce, je to kar morate pogledati znotraj sebe. To kar je prebudilo vašo pozornost, je podoba vas in vam pravi »poglej, to je to, kar moraš videti«. Vendar ste pogosto tako prestrašeni, da to osebo raje preženete iz svoje bližine, ali pa sami zbežite od nje.

Mnogi od vas, ki ste zdravilci, učitelji, terapevti, mediji, pogosto kanalizirate veliko količino duhovne energije in to poveča velikost ogledala. Sprašujete se zakaj ne marate te osebe, medtem, ko ste v resnici vi sami ta, ki ga ne marate.

Njihov velik trebuh vas na podzavestnem nivoju spominja na lasten trebuh. Njihov glasen smeh je vaš, vse kar vas spravlja v zadrego je ogledalo. Gledate sami sebe in se tega sploh ne zavedate.

Pred časom smo si malo pobliže ogledali hudiča, danes pa je na vrsti hierarhija.

Beseda hierarhija izhaja iz starogrške hierarkhia in je označevala vladavino visoke duhovščine. Beseda izhaja iz hierarkhes, kar pomeni visoki svečenik oz. duhovnik. Podobno kot je v grščini monarhija označevala vladavino enega človeka, oligarhija vladavino peščice izbrancev, pa je beseda označevala vladavino nekega družbene funkcije - duhovščine.

Kasneje je beseda dobila še kakšen dodatni pomen, in sicer:
- avtoriteto na področju svetih stvari (pa včasih tudi svetnih)
- vrsto vladavine v cerkvi, lepo po vojaško urejeno po činih in položajih od patriarhov do nadškofov, škofov, župnikov in drugih
- klasifikacija angelov
- struktura vladavine, ki je podobna obrnjenemu drevesu in s katero se srečujemo na večih področjih
- kategorizacija po statusu in drugih atributih

Skratka hierarhija ni videti nič kaj prijazna beseda, gre predvsem za vladanje in duhovščino.

Zanimivo, zakaj se torej tisti, ki napovedujejo prihod novega mesije, opisovat kot hierarhijo, saj na tak način dokaj neposredno odkrivajo svoje namere?

Sporočilo od Maitreje:

Mnogo ljudi me sprašuje, zakaj ne moremo hitreje duhovno rasti?

Mi si želimo, da bi lahko bilo tako. Vendar se mora duhovna rast dogajati počasi, kajti, če se ne bi, vaša fizična telesa ne bi bila več zmožna ravnati z energijo. Ko nekdo dvigne vibracijo svojega telesa, to vpliva na celoten žlezni in hormonski sistem. Vpliva tudi na vsako čakro in prične se proces osvobajanja vse negativne energije znotraj sistema duše.

To osvobajanje lahko traja mnogo let, po času na Zemlji. Če bi se to zgodilo hitreje, telo ne bi zmoglo obvladovati pritoka energije. Ko se enkrat odpravite na pot duhovne rasti, se ne morete več vrniti nazaj. Nekdo lahko ostane na mestu, če se odloči, da se ne bo soočil s strahovi in se osvobodil vse negativne energije, a nazaj se ne more več vrniti. Ko se tako pomikate naprej, se osvobajate vedno več negativne energije in končno je znotraj vas ne ostane nič več. Ko se to zgodi, postanete eno z Bogom, ali Božansko Bitje. Takrat dosežete razsvetljenje.

,

Iraška vojna ni zadnja. Dokler bodo klavnice, bodo vojne. Leonardo, Shaw, Gandhi, Tolstoj, Schweitzer, Isaac Bashevis Singer, Pitagora, Jezus, Buddha, Zaratustra in mnogi mnogi drugi misleci so vedeli, da bo mir na svetu šele, ko bomo sklenili mir s trpečimi živalmi, ki jih imamo za sužnje. Na medmrežju so podatki o tem, da bodo vojne, dokler ne sklenemo miru z največjo in najbolj preganjano populacijo zemlje. Poiščite: meat eating cause of war ali all-creatures.org ali meat eating peace ali the psycology of cruelty, humane religion, eternal Treblinka (800.000 bralcev). Pitagora: "Dokler bodo ljudje klali živali, se bodo pobijali med sabo. Resnično, kdor seje semena umora in trpljenja, ne more žeti veselja in ljubezni."

Ubijanje živali je povzročilo ekološko katastrofo, nastale so puščave, pragozdovi izginjajo, na deset tisoče zvrst živali in rastlin je že izginilo, led na obeh polih se topi, ozonska luknja vpliva na vremenske katastrofe, teror v klavnicah povzroča potrese in priteguje satanske duhove, adrenalin živali v smrtnem strahu povzroča pri ljudeh agresivnost in depresije, raka, srčne in sto drugih bolezni ter bolečo in prezgodnjo smrt.

Če hočeš bolje razumeti zgodbe, ki jih tu pišem in sem jih slišal od svojega učitelja in mojstra, ti svetujem, da prebereš tudi Mojo zgodbo z Maharajijem in članek z naslovom Kdo sem jaz in seveda vse ostale. :)


Nekoč je v neki kraljevini živel kralj, ki so ga vsi imeli radi zato, ker je bil prijazen in dober kralj.
Na žalost je bil že zelo star, poleg tega pa ni imel še nobenih sorodnikov.
Ko je umrl, so bili kraljevi ministri v hudi zadregi, koga postaviti za novega kralja. Nihče od ministrov si ni upal predlagati sebe, ali koga drugega, saj so se preveč dobro poznali med sabo, poznali so vse svoje slabosti in slabosti drugih ministrov. Vedeli so, da bo ljudstvo sprejelo le takšnega kralja, ki bo vsaj tako dober, kot pokojni kralj, nobeden od njih pa njegovih vrlin na žalost ni imel.

Nenadoma je sredi žolčne razprave ministrov o naslednjem vladarju, v kraljevo dvorano vstopil tujec in se lepo sproščeno usedel na kraljevi prestol.

Na znanost še vedno gledamo strogo po Baconovih načelih, da bo človek realiziral vse stvari, ki so mogoče. Očaranost s tehnološkim napredkom je tako zasužnjila človeka, da le težko pristaja na drugačen pristop do skrivnosti življenja in čudeža narave. Še vedno smo, kot muhe v pajkovi mreži, ujeti v linearne sheme razmišljanja, čeprav dobro vemo, da narava in življenje v njej delujeta po načelih nelinearnosti, kompleksnosti in kaotičnosti.

Stari način razmišljanja z vso svojo kramo napovedljivosti in predvidljivosti se trdovratno upira. Nenavadno in obenem pomenljivo pa je, da se tudi genska tehnologija poslužuje starega načina razmišljanja, značilnega za industrijsko revolucijo, čeprav se venomer diči z aureolo najbolj revolucionarne znanosti sedanjega sveta, ki prisega na informacijsko tehnologijo.

Revija Share International že več let redno objavlja članke Mojstra modrosti. V teh člankih Mojster v ospredje ne postavlja mistike ali ezoterike ampak neposredne probleme, ki pestijo človeštvo. Njegov zadnji članek obravnava trenutno krizo v svetu in ponuja vizijo in modrost Mojstrov modrosti.
Ob protivojnih demonstracijah, ki se trenutno v svetu stopnjujejo, Mojster Benjamina Crema meni, da prihaja čas, ko bo glas ljudi dobil odločilno pozornost.

************************

Naraščanje ljudske moči

Mojster modrosti; prek Benjamina Crema

Na koncu ostane samo ena beseda, ki lahko opiše sedanje mednarodne razmere: kaos. Oblasti željni vojni hujskači, neodločni ‘agnostiki’ in samooklicani heroji, ki hočejo rešiti svet, se trudijo, da bi dobili podporo ljudi za svoja različna prepričanja. V tem hrupu se glas ljudi le stežka sliši, toda vse bolj postaja dejavnik, na katerega je treba računati.

Tudi ta članek začenjam z zgodbo, ki mi jo je povedal moj najboljši prijatelj, učitelj in mojster Prem Rawat Maharaji, in sicer predvsem zato, ker je zgodba moje resnice nekaka rdeča nit, ki se vleče skozi vse prejšnje moje članke.
V neki kraljevini je živel poklicni tat, ki je bil tako dober, da ga pri njegovih tatvinah nikoli niso mogli zasačiti. Slutili so, da bi kakšno tatvino lahko izpeljal samo on, vendar mu nikoli niso mogli nič dokazati. Seveda se zgodba odvija v Indiji.
Ta »popolni tat«, je imel sina, ki ga je hotel izuriti v svojih umetnostih in ga tudi je. Preden se je upokojil, je sinu dal naslednji nasvet:« Če hočeš biti tako popoln tat, kot sem bil jaz, in če nočeš, da te kdajkoli ujamejo, se vedno izogibaj ljudi, ki govorijo o resnici.«