NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 03-apr
  • Sejem Terotech

  • sobota 04-apr
  • Artish Gornji trg - sezona 2020

  • nedelja 05-apr
  • Dan slovenske zastave

  • ponedeljek 06-apr
  • Tudi jaz skrbim zase in za okolje

  • torek 07-apr
  • Potopis: Maroko od 0 do 4167 m

  • sreda 08-apr
  • Ura pravljic

  • četrtek 09-apr
  • Ura pravljic

  • petek 10-apr
  • Obisk švedske avtorice Anne Höglund

  • sobota 11-apr
  • Vodstvo po razstavi Ljubljana. Zgodovina. Mesto.

  • nedelja 12-apr
  • Novo v knjigarni Galerije Fotografije!

  • ponedeljek 13-apr
  • Igra go

  • torek 14-apr
  • Razgibajmo možgane s Scrabblom

  • sreda 15-apr
  • Ura pravljic

  • četrtek 16-apr
  • Ustvarjalnice z Galerijo C.C.U.

  • petek 17-apr
  • Escape room The Game Bled

  • sobota 18-apr
  • Programiranje za otroke

  • nedelja 19-apr
  • Veronika Valdes: Dark Dinner

  • ponedeljek 20-apr
  • Potopisni ponedeljki: Kenija

  • torek 21-apr
  • Alpe Adria Trail - Nina Kopčavar

  • sreda 22-apr
  • Razgibajmo možgane s Scrabblom

  • četrtek 23-apr
  • Igra go

  • petek 24-apr
  • Hitri zmenki (40-55) z Dogodki za Samske

  • sobota 25-apr
  • Sobotni literarni sprehodi

  • nedelja 26-apr
  • Razgibajmo možgane s Scrabblom

  • ponedeljek 27-apr
  • Igra go

  • torek 28-apr
  • Počitniške delavnice za otroke v MPT

  • sreda 29-apr
  • Razgibajmo možgane s Scrabblom

  • četrtek 30-apr
  • Ognjeni spektakel

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Jezus v Indiji III.   
    nedelja, 20. april 2003 @ 08:24 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    * Duhovna rast

    Sveto pismo ukazuje klavne daritve,
    Bog jih v Svetem pismu strogo prepoveduje

    Dandanes se nikjer ne soočamo s stvarnostjo religije žrtvovanja. Našim modernim možganom izrazi, kot "najsvetejše - holy of holies" in "Gospodov oltar" prikličejo neko vrsto starodavne božje družbe, v kateri duhovščina služi Gospodu v Njegovem svetišču. Tempelj pa je bil predvsem klavnica in lanena oblačila duhovnikov so bila omadeževana s krvjo njihovih žrtev. Izrazi, kot "Gospodov oltar" zatemnjujejo dejstvo, da je tu govora o morjenju in klanju nemočnih žrtev - v božjem imenu. Sedaj, po skoraj 2000 letih po pokončanju tega krvavega bogoslužja, ko je bil 9. septembra 70 porušen jeruzalemski tempelj, je še veliko Judov in kristjanov, ki delujejo in molijo za njegovo obnovo. Pri njih se ne pojavi misel ali sočutje do množičnega pobijanja živali, ki bi bile tam žrtvovane v božjem imenu. V uradnem obredniku bi sicer bilo nakazano, da morda le ni prav, kar so delali in hočejo delati, ko predpis pravi: "Potem pa duhovnik udari z nožem v vrat žrtve - sicer ubija, ampak to je Bog ukazal". Pač verujejo, da je to nek skrivnostni božji načrt, ki ga mi nikoli ne bomo mogli doumeti.




    Krvava rihta

    Sveto mesto je bilo vedno polno romarjev, trikrat na leto je število romarjev prerastlo v ogromno množico. Nikdar jih pa ni bilo več kot za Veliko noč. Ko so se te množice zgrinjale proti Jeruzalemu, je Ješua izbral najboljšo priliko za napad na ustanovo žrtvovanja. Za svoje dejanje ne bi imel le številnih očividcev, na tisoče ljudi bi izvedelo za njegovo dejanje, ko bi romarji o tem pripovedovali drugim v mestu in po Evropi.

    Evangelist Marko poroča o zelo pomembnem dogodku na cvetno nedeljo zvečer. Ob vstopu v Jeruzalem je bil z oklicanjem proglašen za kralja. Ljudje so vzklikali: Blagoslovljeno kraljestvo našega očeta Davida, ki zdaj prihaja! In prišel je v Jeruzalem, v tempelj. Skrbno si je vse ogledal, in ker je bilo že pozno, se je z dvanajsterimi napotil v Betanijo (Mk 11, 10 in 11).

    Ješua je načrtoval senzacionalno dejanje. Ko so se ogromne množice, ki so ga proglasile za kralja, razšle proti svojim domovom ali pa proti prenapolnjenim gostilnam in prenočiščem, je bila cesta proti templju prosta. Tudi pot v Betanijo je bila prosta, saj je nameraval spet prenočiti pri Lazarju, katerega je obudil od mrtvih in pri njegovih sestrah Mariji in Marti in tam je živela verjetno tudi njegova ženska sopotnica Marija Magdalena. Toda preden je zapustil mesto Jeruzalem, je šel v tempelj, kjer si je skrbno vse ogledal. Kaj je videl, kaj si je ogledal? Videl je na tisoče živali, ki so v smrtnem strahu meketale in mukale prenatrpane v nekaterih predelih templja. Naslednji dan je bil 10. nisan, tradicionalni dan, ko je moški poglavar družine izbral žival, ki naj bi bila žrtvovana v čast njenemu Stvarniku. Žrtev je bila izbrana po natančnem protokolu: število oseb, ki naj bi se gostile, je narekovalo velikost živali, ki naj bi jo použili. Toda žival, ki jo je gospodar kupil 10. nisana, naj ne bi bila zaklana prej kot 14. nisana, na predvečer velikega petka. Število žrtvovalcev in število žrtev pa je bilo tako veliko, da kupovanje in žrtvovanje ni bilo izvršeno istega dne.

    Znanstveniki so po starih zapisih rekonstruirali dogodke, ki so se pripetili na dan žrtvovanja. Klanje se je začelo ob treh popoldne in ob sončnem zahodu naj bi bilo mrtvih okrog 18.000 živali. Ker tempelj ni mogel sprejeti istočasno toliko pobožnih častilcev, so morali žrtve pobijati v treh izmenah. Vsaka izmena je obsegala 6.000 gospodarjev, in ker je bila žrtev belo, zdravo enoletno jagnje, so možakarji nosili žrtev na ramenih okrog vratu. Ko so prihajali do kraja usmrtitve, so se postavljali v dolgo vrsto poleg vrste duhovnikov. Ko so zadonele trobente, so možakarji vrgli ovce na tla in jim prerezali vrat. Duhovniki, ki so stali zraven, so prestregali kri v velika vedra. Ko so bila ta polna, so jih podajali po vrsti proti tistim duhovnikom, ki so stali pri oltarju. Ti so zlili kri po stranici oltarja. Prazne posode so vračali po vrsti nazaj, da so jih napolnili s toplo ovčjo krvjo. Kam je vsa ta kri tekla? V potok ali v podzemske votline?

    Čeprav je bil obred dobro pripravljen, se žrtve in žrtvovalci niso vedno tako obnašali, da bi bilo klanje hitro in učinkovito. Včasih nož ni bil dovolj oster ali se je ovca divje bojevala in čeprav je kri že tekla iz vratu, je bilo treba uporno enoletno žrtev stolči na tla, da je prišlo do boljšega reza.

    Menda si lahko predstavljamo, da so žrtve izgubljale kontrolo nad svojimi ledvicami in mehurji. Smrad, divjanje umirajočih stvaritev in ogromna količina posod s krvjo, ki so jo zlivali na oltar v božjem imenu, kažejo na to, da je bil ta teroristični nasilni obred čaščenje malika, malikovanje. Tega boga klanja so ustvarila človeška bitja po svoji, propadli podobi.

    Ker je bil pokol nedolžnih malikovanje, so Izaija in drugi novejši preroki zahtevali konec religije žrtvovanja, vendar se niso fizično spravili nad tempeljski obred. Sedaj, stoletja pozneje, je Ješua že takoj na začetku svojega javnega delovanja, ko je izjavljal, da uresničuje Izaijevo prerokbo, fizično napadel naravnost ves sistem.

    "V soboto je šel v shodnico, kakor je bil navajen. Vstal je, da bi bral. Podali so mu zvitek preroka Izaija; odvil ga je in našel mesto, kjer je bilo zapisano: Gospodov duh je nad menoj, kajti Gospod me je mazilil. Poslal me je, da oznanim blagovest ubogim, da jetnikom prinesem oproščenje in slepim vid, da zatirane pustim na svobodo in napovem leto Gospodovega usmiljenja" (Lk 4,16-19).

    Odkar je Ješua začel z javnim delovanjem, niso ne on ne njegovi privrženci nikdar žrtvovali živali v templju. Čeprav se ne da njegovo strogo zavračanje živalskih žrtev zanikati, pismouki obračajo pozornost od tega dejstva z iznajdbo potvorb, da razložijo čiščenje templja. Pravijo, da ga je mučila praksa menjalcev denarja, katerim je prevrnil mize. Kakšen je bil dejansko njegov odnos do denarja? Ali je dovoljeno dajati cesarju davek ali ne? Dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega. Ko so to slišali, so se začudili, ga pustili in odšli (Mt 22,17-22). Med svojimi učenci je imel izterjevalca davkov, medtem ko so Judje ta posel na splošno zaničevali.

    Nadaljni razvoj krščanstva potrjuje, da je bil pokol božjih stvaritev v "hiši njegovega Očeta" povod, da je osvobodil živali. Njegovi pravi učenci so vedno razumeli to prepoved. Po njegovem odhodu v Indijo so se njegovi držali te prepovedi, vse do Pavla, ki je spet uvedel žrtvovanje, sicer ne ritualno, ampak - žrtvovanje. Po njem vse krščanske cerkve zagovarjajo pokol živali.

    Soočeni z dejstvom, da je Ješua strogo zavrnil žrtvovanje in da so mu njegovi apostoli v tem natačno sledili, so teologi iznašli razlago za to prepoved. Pripovedujejo nam, da tisoče let pokola neštetih živali ni bilo dovolj, da se zadosti božji "pravičnosti". Ko pa je njegov sin postal žrtev, "jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta", je bilo Stvarniku končno zadoščeno. Tako ni več potrebno žrtvovati živali. Glavni tok v krščanstvu še vedno uči, da je bilo v preteklosti legitimno ubijati božje stvaritve na njegovih oltarjih; da je bog sam zapovedal to nasilno, morilsko bogoslužje. To sprevrženo označenje ljubečega Stvarnika, ki zahteva umor tako človeških kot nečloveških bitij, je bogokletstvo. Moderni potomci pismoukov in farizejev se norčujejo iz ljubečega Boga, katerega je prišel razodeti Ješua. Norčujejo se tudi iz njegovega poskusa končati strahoto živalskih žrtev; poskus, ki ga je pripeljal na križ.

    Pridiganje proti religioznemu establišmentu je bila ena zadeva, poskus prevreči žrtveni sistem, ki je bil podlaga prvemu, pa je bila druga zadeva. Ko se je spravil na ta sistem, mu niso odpustili nobene reči več. Ješua je uničil tempeljsko bogoslužje na dan 10. nisana, 14. nisana je bil pribit na križ. Kot nedolžne živali, ki jih je hotel osvoboditi, je bil tudi on sam žrtev - tudi v božjem imenu. Ta veliki revolucionar se je moral po prestalem križanju umakniti v Indijo!

    O tempeljski klavni praksi bi morali še veliko bolj razmišljati in raziskovati. Danes je tempelj-klavnica povsod. Samo v ZDA pokoljejo na leto 5 milijard (5000 milijonov) živali, ki jih najprej krmijo z žitom, tudi iz dežel, kjer vlada lakota. V Sloveniji pokoljejo na leto 30 milijonov glav živine. Otroci imajo neizpodbitno pravico, da izvedo, odkod prihaja njihova hrana, preden postanejo od nje odvisni in nočejo več slišati, pod kakšnimi pogoji jih vzrejajo.

    Dr. France Susman, cerkveni zgodovinar, zgodovinar prehrane in parapsiholog

    Jezus v Indiji II.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Jezus v Indiji II.
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * Duhovna rast

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20030414222437820

    No trackback comments for this entry.
    Jezus v Indiji III. | 1 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Jezus v Indiji III.

    Prispeval/a: Anonymous dne torek, 22. april 2003 @ 23:10 CEST
    Prav grozno je, da milijoni ljudi po svetu še zdaj nosijo žegnat svoje šunke v cerkev. Cerkev, ki žegna meso ubite živali, ni Jezusova cerkev. Jezusova cerkev je lahko le v naših srcih. Naša srca ne potrebujejo tuje krvi. Srce potrebuje ljubezen,... ki je ena sama. To je tista ljubezen, osnovna enrgija,ki vzdržuje BIT-je srca.

    Irena


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2020 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,49 seconds