Piše: Vesna V. Godina v Vivi www.viva.si

Že ko sem bila otrok, se je zdelo, da je največ, kar lahko dosežeš, to, da postaneš zdravnik. Od tistih, ki nam je šlo v šoli dobro, so vsi pričakovali, da bomo zdravniki. Vsak drug študij in poklic sta bila vredna manj. 

Natančno se spominjam, kakšno razočaranje sem požela ob odločitvi, da ne bom šla študirat medicine. In ko zdaj hodim po slovenskih šolah, spoznavam, da je to, da bo otrok postal zdravnik, še vedno največ, kar si je mogoče želeti. Kar je fascinantno. Ta trajnost in vztrajnost malikovanja zdravnikov, ki skozi čas ostaja tako stabilna. Desetletja in desetletja. Kljub vsem spremembam, ki jih je doživela slovenska družba, to ostaja enako.

Noam Chomsky je znan ameriški znanstvenik, jezikoslovec in borec za človekove pravice. "Po silovitosti, širini izvirnosti in vplivu svojih misli je morda najpomembnejši živeči intelektualec." (New York Times).

Znanstvena dela Chomskega so zahtevna in abstraktna, vendar njegovi nastopi v živo nikakor niso suhoparni ali nedostopni navadnemu človeku. Prav to me je zelo pritegnilo in navdušilo pri njem! Znanstvenik, ki se je, preden je postal vztrajen borec za človekove pravice, najprej vrsto let ukvarjal z raziskovanjem jezika, kar je po svoji zahtevnosti za večino ljudi težko razumljiva tema. Govori preprosto, razsvetljujoče in razumljivo vsakomur, ki mu je pripravljen brez predsodkov prisluhniti.

Piše: Aleš Petrič v Karma plus

NE ŠTIRJE - BILO JE VELIKO EVANGELIJEV!

Le dve leti po izidu knjige je že jasno, da Brownova "DaVincijeva šifra" ni čisto običajna knjiga. Še več, pravzaprav je že čisto vseeno, ali vsebuje kakšno literarno kvaliteto ali ne. S te plati je seveda mogoče trditi, da ne gre za nič kaj drugega kot za tipičen senzacionalistični bestseller, kakršnih so Haley, Robbins, Sheldon, Burk in mnogi drugi v zadnjih desetletjih spisali na desetine, morda le s to razliko, da za spremembo ne govori o ljubezni, mahinacijah superbogatašev, jet-setu in političnih zdrahah, ampak si je Dan Brown za tematiko izbral področje mistike, zarote in skrivnosti, s tem da je kot novost pogumno predstavil tabu temo: Cerkev, religijo in temelje vere.

"DaVincijeva šifra" je resda porušila nekaj prodajnih rekordov, a to ni nič kaj takega, česar ne bi že videli - tudi "Korenine", "Letališče", "Žrelo" in številni drugi bestsellerji so napravili isto. Zakaj je torej ravno o "DaVincijevi šifri" toliko besedi?

Neko toplo spomladansko noč sem prespala pod jasnim nebom, polnim zvezd. Z angelom sna sva že drsela na drugo stran, ko sem zaslišala petje, nenavadno milo in čisto, sladko in svetlo. Čas in prostor sta izginjala. Pel je slavec.
 
Pesniki pravijo, da slavec poje o ljubezni. O upanju in hrepenenju po zlitju. Shakespeare v Romeu in Juliji zatrjuje, da, če ljubimca poslušata slavca, ostaneta skupaj, vendar ju čaka smrt. Tudi meni je pel o ljubezni in njeni preprostosti, a tudi o lepoti in svetlobi. Toda slavec poje raznoliko! Nekaterim v noči brez spanja odžene temne misli in skrbi. Kot je mlademu angleškemu pesniku Keatsu, ki mu je zaklical: 'Pred tabo, Slavec, Smrt izgublja moč!'

S svetilko gre laže!
Za marsikoga je veliko odkritje, da smo doslej najmočnejšemu zdravilcu - naravi in njenim močnim mehanizmom v lastnem telesu - obračali hrbet in zaupanje raje poklanjali medicini. Razlog? Strah, da naravni zdravilni mehanizmi v telesu tej motnji ne bodo kos.

Neprecenljivo spoznanje človeka je, da se zdravje in ravnovesje lahko kadarkoli znova vzpostavi z dejanji in čustvi, ki so v skladu z namenom vesolja: ravnanje v duhu ljubezni, brez strahu, kar je pogoj za duhovno rast. Vsako bolezen je moč premagati, ko dojamemo njeno lekcijo. Toda najprej je treba premagati strah pred boleznijo in bolečino. A to nam uspe šele, ko razumemo njuno vlogo in poslanstvo.

Gotovo ste se kdaj čudili umetelnemu vrtinčenju suhega listja v vetru. Ali se morda v mislih zahvalili vetru, da je odgnal grozeče oblake in vas tako obvaroval pred  nevihto. Bajke pripovedujejo, da veter podi pred seboj vešče in copr­nice, ki v oblakih delajo točo. Ena od ljudskih razlag pa pravi, da se veter porodi, kadar se med seboj pretepajo bitja zraka.

Vetrove opisujejo kot može v dolgih plaščih, s katerimi letajo in tako delajo sapo. V grški mitologiji so veter nemirna, vihrava božanstva z Eolskih otokov, njihov kralj pa je Eol. Drugje omenjajo, da vrtince ustvarja škratec, ki pleše, ne da bi ga kdo videl, prah pa se vrti okoli njega. Mnoga ljudstva verujejo, da je veter velik božji dar in če ga ne bi bilo, bi se od zemlje do neba razpredala pajčevina, ki bi onemogočala svo­bodno gibanje.

Marsikomu je ta trenutek težko sprejeti, da bolezen in bolečina nista naša sovražnika, temveč - prav nasprotno, zaveznika in znanilca zdravja. Miselnega oklepa, ki smo ga nosili vse doslej, ni moč razbiti kar čez noč. Najenostavneje in najudobneje, a napačno, je krivdo za bolezen iskati v zunanjih dejavnikih.

Tu smo vsi zelo spretni. Lahko bi rekli, da je krivec za vse skupaj - naš um - ki si je izmislil kopico mehanizmov, temelječih na strahu, ki ohranjajo njegov položaj in moč. A z umom ni mogoče dojeti življenja in tudi ne zagotoviti zdravja. Pravi zdravilec je edinole narava.

Halo, (ime je skrito)…dobro jutro!

Dobro jutro, Steven. Vesel sem, da se slišiva…

OK, ne pretiravaj. Sam veš, da so moji klici pogosteje neugodni kot ugodni. Ampak, povej mi kako si, kako družina? 

Hvala, nisem slabo z ozirom na situacijo, a družina je dosti boljše – edina briga jim je, kako porabiti denar ki ga zaslužim….

Kot da je pri meni drugače, ha ha ha. Poslušaj, ne kličem te zaradi navodil in opravičila, ampak da te pohvalim za odlično opravljen posel !

Na kaj misliš?

Na ošpice, seveda.

Aja, hvala ti Steven.

Piše: Tili Kojič v Vivi www.viva.si

RUSKA RULETA – STRUPI ALI PRAVA ZDRAVILA?

Gospoda B. je že nekaj časa mučila težava prav posebne vrste. Svoje žene namreč ni več mogel zadovoljiti tako kot nekoč, saj je trdoto uda le stežka ohranil vse do konca odnosa. Žena mu tega ni omenjala, zato se o težavi nista pogovarjala. Tudi k svojemu zdravniku se ni odpravil, saj mu je bilo o tem nerodno spregovoriti.

Težava ga je peklila in mu močno načela samozavest, zato se je odločil, da bo zadevo poskusil rešiti kar na lastno pest. Veliko je namreč slišal o tabletah, ki "pomagajo moškim", zato je nekega dne odgovoril na elektronsko sporočilo v svojem nabiralniku in kupil zdravilo. Ko je nekega večera vzel tableto, je šlo sprva vse kot po maslu, po dolgem času mu je uspelo, vendar je že kmalu opazil, da nekaj ni v redu, saj erekcija ni in ni uplahnila.

" Torej, zgradimo mesto ali stolp, katerega vrh bo segal do neba." (1. Mojzes 11, 4) Stara svetopisemska zgodba o gradnji stolpa v Babilonu kaže na nekaj, kar je zelo značilno za človeka, padlega in božanskega reda. To sporočilo Geneze izraža nekaj globoko zasidranega v dušo človeštva, kar je še dandanes prav tako pomembno, kot je to bilo nekoč.

Le kdo se ni ob vseh nebotičnik v svetu, ob nebo segajoči gradnji sodobnih velemest nehote spomnil zgodbe o babilonskem stolpu. Že od nekdaj so ljudje težili navzgor. V preteklih sto letih je to postalo še posebaj očitno. Velemestne steklene bančne stavbe so zaznamovale čas.

Spisano v mesecu rožniku 2018 (Aurigo)

»Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje! Gospodar se menja, bič pa ostane…..
So to preroške besede iz Cankarjeve drame Hlapci, ki jih izgovori pred svojim koncem učitelj Jerman…..?

Drama, ki nam po stoosmih letih izriše rak rano slovenskega naroda, dve etablirani stalnici, ki obvladujeta Slovence že več kot 75 let - že pred I. svetovno vojno, med I. in II. svetovno vojno in zadnjih 27 let - liberalce ino klerikalce, kateri sami sebe povzdigujejo na piedestal materializma ali drugače: »Klerikalci in liberalci, oboji, ki bi svojo dušo takoj hudiču prodali za denar, mamonu! Preveč požrešnosti in pogoltnosti tudi po stotih letih.
Ivan Cankar je bil res socialist. Rdečo vrtnico si bi nadel v gumbnico. Vrtnica, ki je roža srca in lotos iz Tivolija, ki predstavlja um ali deset tisočero cvetov, ko se odpre v svoji lepoti.

Piše: Igor Kernel v novih Misterijih www.misteriji.si

Staroverci - znanstveno ...
Ko govorimo o ostankih starih verovanj, ki imajo svoj izvor še v zgodnjem srednjem veku, ko se je začelo pozno pokristjanjevanje (nekatera so morda še starejša), se je za te ostaline pri nas v zadnjem času uveljavil naziv »staroverstvo«. Potem ko so začele nastajati resne študije na to temo, je nastopil čas, da svoje mnenje o tem širši javnosti predstavijo tisti, ki se z njimi ukvarjajo poklicno.

V Slovenskem etnografskem muzeju so na okrogli mizi z naslovom »Kako etnologi mislimo staroverstvo« pojasnjevali številnim obiskovalcem, kako tolmačijo doslej zbrano gradivo na to temo.

Bolnikom s KOPB vsak najmanjši telesni napor predstavlja veliko oviro.

Pretirana zadihanost ob manjših telesnih naporih, težka sapa, izkašljevanje in pljuvanje so glavni znaki kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB), zaradi katere vsako leto umre od 500 do 600 ljudi, od 90 do 95 odstotkov bolnikov je kadilcev (aktivnih, bivših ali pasivnih). "Bolnikov s KOPB ne prepoznamo na cesti. Pogosto se zadržujejo doma, s svojimi težavami s pljuči se skrivajo za domačimi zidovi. Bolezen se lahko vleče desetletja in marsikateri bolnik kadilec pove, da če bi vedel, kaj se mu lahko zgodi, ne bi nikoli začel kaditi," je na okrogli mizi z naslovom KOPB – Kako izboljšati kakovost bolnikovega življenja povedal Matjaž Fležar, internist in pulmolog v Bolnišnici Golnik.

Premalo vitamina B12 ima lahko resne in nepopravljive posledice za zdravje. "Pomanjkanje vitamina B12 ima lahko resne in nepopravljive posledice. Nujno potreben je za rast krvnih celic, delitev in tvorbo celic, delovanje ščitnice, sintezo mielinskih ovojnic ter za normalno delovanje možganov in živčevja," pravi Alja Dimic, dietetičarka iz Centra Holistic.

Težaven zaradi vsrkavanja

Vitamin B12 ali kobalamin je v vodi topen vitamin. V telesu se izloča z žolčem in telo ga lahko ponovno absorbira. Težava nastane, kadar do vsrkanja ne pride oziroma ga je premalo, kar je posledica obolenja in slabega delovanja drugih telesnih procesov ter pomanjkanja preostalih potrebnih hranil.

Piše: Bern Jurečič v novi številki Karme plus

ČLOVEKOVO NEDOHAJANJE SAMEGA SEBE
Človekov zgodovinski razvoj se ne odraža samo v tehnološkem, znanstvenem in komunikacijskem segmentu, temveč tudi v drugih, kjer morda ni toliko opazen kot pri različnih merljivih, "otipljivih" in "konkretnih" vidikih sodobnega časa, pa naj gre za različne vrste odnosov (odnos do drugih, do življenja, do realnosti, do sebe samega …) ali pa osebnostni in duhovni razvoj.

Človekov razvoj skozi nekaj desettisočletij je omogočil ne le skladnosti z vsakokratnim okoljem ("življenje z naravo"), temveč tudi skladnost človeškega razvoja na vseh različnih nivojih, tako na primer na okoljskem, odnosnem, genskem. Strmo vzpenjajoča spirala vsestranskega razvoja, ki smo ji priča v zadnjem času, ne nadaljuje svoje poti enakomerno na omenjenih nivojih. Tako znanost in zlasti razvoj komunikacij daleč prehitevata mnoga druga področja, na katerih se človek prav tako razvija, kar samo po sebi – civilizacijski dejavnik – človeka postavlja v neugoden, stresni položaj.

Knjige. Spodbujajo otrokov jezikovni razvoj in krepijo njegove miselne sposobnosti. "Otroku začnite brati pravljice že takoj po rojstvu, saj boste tako spodbudili njegovo pozornost (poslušanje) in komunikacijo med vama ter se z njim čustveno povezali," svetuje psihologinja Đurđica Šmit.

Naj bodo interaktivne
Prve otrokove knjige naj bodo manjše, trdih platnic z zaobljenimi robovi ter pisanimi in preprostimi ilustracijami. "Pomembno je, da otrok sam lista strani knjige, jo obrača, grize in se z njo kopa, saj mu knjiga sprva ne pomeni branja, temveč igro in zabavo," pravi strokovnjakinja, ki za starost okoli enega leta priporoča knjige, ki so zvočno opremljene in v katerih mora otrok poiskati ujemanje (živali, vozila), slikanice z dodatki različnih materialov, s katerimi otrok spoznava tip, knjige z različnimi zavihki in skrivalnicami ter knjige, namenjene spoznavanju prvih besed.

Poslanstvo človeka
Preseči iluzijo, majo, je naloga človeške rase, ki jo že tisočletja oznanjajo preroki. Dvigniti se nad dvojnost stvarstva, zaznati enost vsega in se ponovno zliti v ta Izvor je človekov najvišji cilj. A dokler je podložen dualističnim prividom narave, je njegova boginja maja z dvema obrazoma.

Kompleksno naravo človeka je mogoče zares spoznati šele z razumevanjem njegove notranjosti in pojavov kot so zavest, misli, čustva, občutki, osebnost, ego. Vsi ti pojavi so odslikave dogajanj na etrski astralni, mentalni in drugih subtilnih ravneh. Človek se ne zaveda obstoja subtilnih teles, čeprav jih nenehno uporablja.

Piše: Aurigo

Jok moškega, je odpuščanje samemu sebi! Za vse kar si storil. In za vse kar nisi. (Aurigo)

Dolgo časa sem čakal, da sem kaj takšnega opazil v Sloveniji. Prekmurske žitne kroge sem nekako zamudil (zadnji krog v letu 2014, bilo je do leta 2014 13 žitnih krogov), ti pa so se na dolenjskem koncu pojavili po viharnem vremenu po majskem petku in soboti. Ni še rečeno, da gre 100 % zares za žitne kroge, ker manjka posnetek iz zraka, kjer bo razvidno, za kakšen piktogam gre. Ali so delo neurja, morda kakšnega šaljivca ali pa gre za resnične prave žitne kroge bo pokazal čas.

Poligon stvarnosti
V polju zavestne energije obstajajo individualne točke zavedanja - živa bitja. Zavest in življenje izhajata iz Izvora kreacije, ki ga imenujemo tudi Enost, Univerzalna zavest, Eno življenje, Stvarnik ali Bog; to je entiteta, ki se je z razumom ne da dojeti.

Živa bitja so opazovalci, ki opažajo kreacijo in se iz nje učijo. Človek kot najpopolnejši opazovalec je sebe zavedajoč se delec Univerzalne zavesti, ki je sposoben prodreti v skrivnost lastne narave in svojega izvora.

Igra svetlobe
Einstein, ki je bil vse življenje učenec velikega filozofa Spinoze, je pokazal, da je hitrost svetlobe edina konstanta v univerzumu nenehnih sprememb. Z nekaj izenačevalnimi potezami svojega peresa je pregnal iz vesolja vsako fiksno realnost, razen svetlobe. Njegovo slavno formulo E= mc2 je treba razumeti v smislu, da sta energija in masa pravzaprav le svetloba, ki zavzema različne pojavne oblike.

Na absolutu svetlobne hitrosti temeljijo vsi človeški standardi časa in prostora, ki nista abstraktno večna, temveč relativna in končna faktorja. Z drastično spremembo pogleda na materialno stvarnost, ki pa jo še danes napačno razlagamo, je Einstein segel čez stoletja k indijskim modrecem, ki so razglasili stvarstvo za varljivo svetlobno sliko – majo.

Podvig priprave celovite predstave o stvarnosti, popisan v dveh ducatih nadaljevanj, je pri koncu. Njegov cilj je bil povezati fiziko z metafiziko in pripraviti enotno teorijo stvarnosti, torej koncept, ki na enoten način razlaga tako zunanji svet kot svet človekove notranjosti.

Zaslužil bi si, da bi se ga lotila ekipa resnih znanstvenikov, a žal je dobrih strokovnjakov, ki se podajajo preko ozkega okvira materialnosti, zelo malo. Sintezo fizike in metafizike je lažje izpeljati strokovnjaku s področja duhovnosti. Dokler smo namreč prepričani, da je materialnost osnova stvarstva, smo v slepi ulici.

Kdaj ste nazadnje oprale modrčke? Še pomembneje – kako ste to storile? Britansko podjetje Rigby & Peller, znano po liniji spodnjega perila, ima za ženske, ki ne vedo, ali se stvari lotevajo prav, odgovore.

Modrčke je treba oprati po vsakem tretjem nošenju, pravi Candece Etafo, poslovodja njihovega butika na newyorški Peti aveniji, ki je za Huffington Post pripravila zbirko nasvetov. Ob tem pa je poudarila, da istega modrčka ne smete nositi tri dni zapored. "Če ga nosite tri dni zapored, ga boste raztegnili. Bi tako delali s svojim najljubšim parom čevljev ali hlač? Ne." Etafova svetuje, da ne nosite nepretrgoma enega in istega modrčka, naj vam bo še tako všeč.

Atlantida
Četrta rasa je po zatonu Lemurije zaživela na celini, imenovani Atlantida, sredi Atlantskega oceana. O tej rasi je v neuradnih virih in besedilih še največ slišati. To je bila zelo tehnološko in duhovno napredna rasa, ki je uporabljala tehnologijo za izkoriščanje eterične energije. Znali so s pridom uporabljati energijo kristalov in presajevati telesne organe. Znanost so uporabili tudi v črnomagijske namene, zloraba znanja pa je slednjič povzročila uničenje kontinenta, ki je v »vesoljnem potopu« izginil v morju pred cca 12.000 leti.

Preživeli prebivalci Atlantide, ki so se rešili na višje ležeče predele sveta, največ v tibetanske gore, so po potopu osnovali nove civilizacije pete, sedanje rase. Zgodba o Noetu v Svetem pismu ima realno podlago. Rešene so bile številne rastlinske in živalske vrste.