Zakaj je Antropozofija težje doumljiva
V primeru, da se vam bodo antropozofske razlage kot podajanje vsebinedozdevale težke, vas moram spomniti, da za nas kot budnega duha ne obstaja prezahtevno, nemogoče, nerazumljivo, nedosegljivo.

Tako mnenje se lahko poraja le v naši duši, ki ji vladata um – večni premišljevalec, ki večinoma laže in ego (vsota vseh vzorcev v nas, v podzavednem in nezavednem), ki nam zvito preprečujeta razpiranje zavesti ali delo na sebi. Moči ali sile nesvobod, vzorcev ali dvojnikov kot vojska določenih zavesti, se našemu prepoznavanju, razkrivanju njihovega namena, ki ga bomo odkrivali skozi Antropozofijo kot znanostjo o duhu, z vsemi močmi upirajo.

Zavračanje je dejanje proti človeštvu, saj človek, ki ne želi sprejeti kakršnokoli novost, ker je nikoli ni slišal, ali mu je bila zaradi predsodkov ali omike kot posvetnih kulturnih zadržkov umeščena ideja, da nekaj, torej novost ali novica ni resnična ali da je nemogoča, si sam preprečuje prepoznati nekaj novega, resničnega.

To bi lahko poimenovali kognitivna disonanca ali nesozvočje v procesih poznavanja. Karje drugačno od splošnega znanja, poznavanja in kar vodi v smer novega, neznanega, je novica. Danes imajo javna občila neverjetno moč, saj nam nočejo dopustiti spoznanje, da se lahko osvobodimo.

Zakaj ravno Antropozofski pristop
Kot že omenjeno, v večini primerov se ne poznamo dovolj popolno ali celostno.Kdosmo kot človek – bitje mnogoterih razsežnosti, od kod prihajamo, kaj vse naj bi tu na Zemlji počeli, dosegali in kdo ali kaj naj bi postali, kam in zakaj naj bi prispeli?

Le kako naj bi govorili o procesih prehranjevanja, kaj šele hranjenja, učenja življenja, če se kot kolektivna zavest še nismo uspeli ali hoteli potruditi spoznati procese nastajanja snovnosti in oblik, tako našega fizično-snovnega telesa, hrane, posameznih jedi, kot tudi okolice, svetov narave, Zemlje, našega Sončnega sistema?

Z branjem bogatimo besedni zaklad, razvijamo analitično mišljenje, kompleksnost in koncentracijo, ob tem pa s poglobljenimi vsebinami, ki jih prebiramo, razširjamo svoje mentalno in emocionalno polje.

Književnost nas uči sočutja in vživljanja, z branjem knjig krepimo miselne povezave, lažje se odločamo, bolje razumemo mehanizme človeškega vedenja in družbeno-kulturne kontekste. Po zadnjih podatkih Slovenci dosegamo nižje rezultate od povprečja v OECD v bralni, matematični in tehnološki pismenosti.

Sedem modnih skrivnosti, ki bodo pomagale ženskam nižje rasti.

1. Poudarite pas
Da bi optično podaljšali svoje noge, poudarite pas, zato naslednjič majico stlačite v hlače. Pas boste poudarili tudi v tajlirani obleki ali pa s pomočjo širokega modnega pasu. 

2. Visok pas
Oblačila z visokim pasom so narejena za majhne ženske, saj poudarijo pas. Dobra novica: visok pas je spet v trendu!

Tudi zato, da se bomo končno vsaj pričeli zavedati, kdo smo kot bistvo, torej duh neomejenih vsestranskih moči, sposobnosti in zavesti, treh višjih zavesti kot varoval pri razločevanju neresnice od resnice, tudi Resnice z veliko začetnico kot bitja ali zavesti Kristusa.

Predvsem na tak način se bomo lahko postopoma pričeli varno in učinkovito premikati ali delovati na vseh štirih ravneh bivanja, v našem primeru delovanja, kot se priznana znanost giblje na fizično – snovni, bioenergetik na eterski, jasnovidec na duševni in Posvečenec na duhovni ravni ali dimenziji življenja. Malce na grobo ali poenostavljeno in le z enim primerom opisano, pa vendar.

Omeniti moramo še nekaj pomembnih malenkosti, preden se odpravimo na opis Antropozofije kot moči, ki jih prinaša in procese, ki jih zmore v nas aktivirati.

Glede na to, da obstaja velika verjetnost reinkarnacije kot ponovne utelesitve nas kot duha in naše duše v fizično telo, da smo v prejšnjih civilizacijah živeli vsaj enkrat, še bolj verjetno dvakrat, potem nam bo lažje verjeti ali le razumeti, da se bomo v naslednjem življenju (morda še enkrat v tokratnem petem anglosaškem obdobju pete epohe Postatlantide) lahko spomnili vsega, ali vsaj tistih trenutkov, v katerih smo v tem življenju zmogli biti tukaj in zdaj v stanju duha, torej izven uma in iznad ega.

Če se za hipec povrnemo na temo človek spoznaj se, bi lahko pritrdili tudi poznavanjem velikega posvečenca Antičnega Egipta Hermesa Tris Megista (trikrat veliki), ki je živel in deloval v obdobju (2900 do 750 let p.n.št.), v katerem so bili Egipčani vodnik človeštva:
Kar je zgoraj, je ali obstaja tudi spodaj

Problemv glavi, razmišljanju poraja, omogoča razvoj težav, neravnovesij tudi v prsni ali trebušni votlini. Procesi, ki se odvijajo v celotnem Vesolju, v naših dvanajstih ozvezdjih in sedmih planetih, se izražajo, oplajajo, udejanjajo tudi na Zemlji in v nas kot celoti. Človek kot mikro Vesolje je preobrat ali zasuk, materializacija vsega, kar se odvija v makro Vesolju.

Človek, spoznaj se
V tokratni temi bomo obravnavali sebe kot človeka ali bitje mnogoterih razsežnosti. Čas je, da se vsaj potrudimo spoznati sebe kot bistvo in vse ostalo, kar z nami in v nas kot celoti živi, deluje in nam morebiti še kraljuje. Za uspešno delo na sebi in izven sebe je nadvse pomembno, da se povsem spoznamo.

Le kako bomo morebiti nekoč tudi kot terapevt zmogli vsestransko podpreti sočloveka in pomagati preostalim zemeljskim svetovom, v primeru, da se še nismo uspeli dovolj spoznati in voditi, uravnovešati svoje življenjske procese, prevzgajati fizične, eterske ter duševne nesvobode in okrepiti sebe kot duha.Le s korenito dovršeno vsestransko strategijo prenove, ki pa je ne bo mogoče zastaviti in izpeljati brez pravih poznavanj značilnosti, zakonitosti in načinov delovanja vsaj fizične, eterske, še posebno pa duševne in duhovne ravni bivanja.

Vpliv emocij na naše organe

Procesi odmika od ravnovesja pričenjajo nastajati od duha, predvsem pa od duše navzdol, vse do eteričnega in fizično-snovnega telesa. Pravimo, da vsaj 90 % bolezenskih izzivov prične svoj pohod na duševnem ali čustveno-umski ravni bivanja.

Zaradi nesvobodnih duševnih vzgibov, kot so tudi in predvsem jeza, žalost, skrbi, strahovi, se v določenih delih telesa pričenjajo pojavljati prvi znaki odmika od harmonije v obliki krčev ali spazmov. Omenjeni duševni proces ima svoj ritem utelešanja ali razvojni ciklus sedmih let.

Fizična oblika minerala, živali, človeka ali planeta se sestoji iz milijonov atomov ali celic, ki vključujejo manjša življenja, ki so vsa v stanju nenehne aktivnosti in ki ohranjajo svojo individualnost ali identiteto, pa vendar jih istočasno drži skupaj kot skupino središčna, privlačna in usklajevalna sila - Življenje. To življenje je del večjega življenja v manifestaciji - življenja našega planetarnega Božanstva ali Logosa, 'v katerem vsi živimo, se premikamo in bivamo.'

Vendar pa moramo jasno ločevati samo fizično obliko človeka od tega, kar imenujemo vsestransko človeško bitje. Razlika leži v dualnosti tega zadnjega pojma - človeško bitje je fizična osebnost pod duhovnim vodstvom, pri čemer služi duša kot vez med duhom in materijo. Čeprav ima fizično telo kot tako svoje lastno življenje, pa je to le življenje atomov, ki so brez vsake zavesti; brez usmeritve duše pa bi bilo telo le brezčuten aparat. Fizično telo ni princip, pač pa le oblika, ki se avtomatično odziva na postopoma razvijajočo se zavest. Je torej le sredstvo, ki je podvrženo impulzom, toda brez lastne prirojene inteligence; je sprejemnik, brez zmožnosti spontanega delovanja.

Če se za hip povrnemo za nekaj stavkov nazaj, moramo reči, da se materina znamenja, bradavice, otiščanci, takoimenovana kurja očesa, lahko pojavljajo tudi na linijah akupunkturnih meridianov in refleksnih conah, kar nas še bolj povezuje z idejo o morebitnih tudi eterskih primanjkljajih telesnih celic, tkiv, organov, organskih sistemov, dimenzij bivanja.

Znan primer varčevanja z življenjskimi močmi, ki s telesnimi organi nima neposredne povezave, je vsem poznan primer prehlada ali lažjega gripoznega stanja, ki se izboljša ali poslabša takoj po zaužitem obroku. Se vam zdi, da boste potrebovali obrazložitev?

Procesi odmika od ravnovesja nastajajo

Od spodaj navzgor,
od zunaj navznoter,
od akutnih, subakutnih pa vse do kronično-degenerativnih stanj,
od organov, ki so življenjsko manj pomembni, do tistih, brez katerih bi se življenje nemudoma ustavilo,
od moči vnetja, skozi ciste in vse do otrditve v obliki kalcinatov, osteofitov, žolčnih, ledvičnih kamnov, emfizema (oblika pljučne bolezni),
od duha skozi dušo, etersko raven bivanja do zadnje postaje, fizičnega telesa.

Pojdimo kar po vrsti. Kot ste lahko prebrali, se imunski sistem uteleša iz svojega doma glave in vratu navzdol skozi prsni koš, vse do trebušne votline in okončin, torej do rok, nog, dlani in stopal. Ko se njegove moči zaradi raznoraznih vzrokov pričenjajo odmikati, bo njegovo manjšo prisotnost najprej občutila koža stopal in dlani.

Fiziološko in patološko

Kaj če bi se lotili še ene podteme, in sicer ugotavljanja, do kod je nek življenjski proces fiziološki, od kod naprej pa postane patološki, in nasprotno. Namreč, nek bolezenski ali patološki proces se lahko na določeni stopnji ali po določenem času preoblikuje v fiziološkega. Prebavo bi lahko označili kot fiziološko-harmoničen proces.

V primeru, da smo želodčno sluznico nekaj let prekomerno obremenjevali, lahko povsem naraven proces prebave prestopi mejo fiziološkega in postane patološki proces vnetja želodčne sluznice, z imenom - gastritis. Tudi občasne diareje, bruhanje, kihanje lahko nekoč postanejo vnetja črevesja, požiralnika, nosnih in obnosnih votlin.

Sprožilni dejavniki

Ne bodo pravi vzroki obolenj, niti pravi dejavniki tveganja, temveč le dražljaji, včasih le posledice pretiravanj ali izpostavljanj raznoraznim izzivom, ki jim trenutno nismo kos.

Na primer, dotaknila se nas je smrt v družini, zapustil nas je partner, izgubili smo službo, dan ali dva nismo zatisnili očesa, nadihali smo se hladnega zraka, malce predolgo smo bili izpostavljeni vlagi, stresu, raznoraznim sevanjem, pretirani telesni aktivnosti, spolnosti. Verjamem, da bi nekateri ravnokar opisani sprožilni dejavniki lahko bili tudi primarni ali le sekundarni vzroki odmikov od ravnovesja.

Resnica

Verjamem, da Resnica kot bitje vsekakor obstaja. V vsakem trenutku življenja pa se ji lahko bolj ali manj približamo ali se od nje oddaljimo. Ne pravimo po naključju, da človek ničesar ne iznajde, temveč le odkrije tisto, kar zmore »nesti« in nekoč morda tudi udejanjiti. Le pomislimo na zaščito avtorskih pravic in idej o »povsem naših« spoznanjih, dognanjih, odkritjih, ugotovitvah, iznajdbah.

Bog vedi, kaj vse bomo še ujeli ali prevzeli iz kolektivnega uma, ki nas obdaja, kjer živi in kraljuje mnogo tega, vsega in še več, tako iz brezmejnih širin Svetosti, kot tudi iz zemeljskih dimenzij omejitev.

Zdravila

Lahko je soditi zdravila sodobne kemije, toda skozi njih zdravniki rešujejo mnoga življenja. Tudi skozi zdravstveno osebje deluje Božja Milost in Ljubezen, poleg tega pa se v bolnišnicah še kako ozaveščamo.

To, da zdravila kemične sinteze ne zmorejo zdraviti ali prinašati prave in resnične harmonije, vemo. Enako tudi ne odpravljajo vzrokov obolenj, povečini le obremenjujejo življenjske procese, v nekaterih primerih celo zastrupljajo telesna tkiva, če se lahko tako izrazim. Mnogokrat preoblikujejo akutne procese v subakutna ali kronična stanja, včasih spreminjajo moči duševnega sveta in žalijo duha ter z njim povezan imunski sistem, zato lahko od njih postanemo celo odvisni.

Piše: Aurigo - Kočijaž

Že sem menil, da bom moral letošnji sejem mineralov v Münchnu izpustiti zaradi redosleda dogodkov, ki so zvrstili na začetku meseca oktobra, a se je v zadnjem trenutku izkazalo, da sem bil v zmoti. Vse se je odvilo v hipu in konec tedna sem bil že na poti za München. Ko te kristali, minerali pokličejo, te pač pokličejo.

Čeprav nisem nameraval kaj dosti zapravljati za kristale, pred odhodom sem imel v mislih le nakup kristalne pojoče sklede, a je bil lov za kristali na koncu bogat. Četudi nisem do poldruge ure popoldne kupil niti enega kristala, le hoja med stojnicami. Na koncu nisem kupil niti kristalne sklede, ker nisem na sejmu niti ene opazil.

Simptomi

Kaj pravzaprav so simptomi, kaj izražajo, rezultat in posledica česa so? Simptome naj bi obravnavali kot procese odziva imunskega sistema, notranje modrosti, človeka kot celote, kot odziv na določena pretiravanja, neupoštevanja naravnih zakonitosti in ritmov.

Simptomi so nekakšni smerokazi, pokazatelji, ki nam sporočajo, kje in na kakšniravni življenja se izražajo procesi odmika od zdravja, so torej znaki, ki so lahko vidni, zaznavni na vsaki izmed štirih ravneh bivanja. Priporočljivo jih bo opazovati, se skozi njih učiti in primerno odločati, predvsem glede strategije pridobivanja in vzdrževanja zdravja.

Kaj je zdravje

Poizkusimo še enkrat okarakterizirati zdravje. Lahko rečemo, da je zdravje nekakšen proces, stanje telesnega, psihičnega, socialnega blagostanja in tudi naša sposobnost:
* sonaravnega bivanja v sozvočju z vsemi svetovi, ki nas obkrožajo,
* modrega in miselnega, čustvenega, vedenjskega premoščanja življenjskih izzivov,
* upoštevanja naravnih ritmov, življenjskih ciklusov,
* usklajenega in vzajemnega delovanja, utelešenosti vseh, vsaj štirih osnovnih ravni bivanja.

Bolezen ali neravnovesje bo zatorej ravno nasproten proces zdravja. Pravimo, da je odmik od neravnovesja lahko tudi zaveznik, učitelj. Lahko ga opazujemo, o njem razmišljamo in se odločamo o spremembah. Kaj lahko skozenj ali na njegov račun postanem? V dobrem pomenu, se razume.

Bolezen

Če bolezen izraža odmik od harmonije, od ravnovesja, bo zdravljenje pomenilo harmoniziranje, uravnovešanje. Globlje kot se od zdravja oddaljimo, več moči potrebujemo, da se sestavimo. Nove, še večje moči duha, harmonijo duše in organiziranost eterskih procesov pa bomo dosegli, pridobili le, če se uspemo pozdraviti, še posebno, če bodo prijemi zdravljenja ali aktiviranja samoozdravitvenih procesov v nas kot celoti, kar se da naravni, človeku prijazni.

Spomniti vas moram, da nobena terapija ali prijem harmoniziranja sama po sebi ne zdravi, temveč le spodbudi in okrepi ali pa zmede in oslabi obrambne sposobnosti.

DUALIZEM ZDRAVJA IN BOLEZNI

Težko bi našli človeka, ki ni bil nikoli bolan, vsaj prehlajen ali v gripoznem stanju. Enako bi lahko razmišljali o sebi in o tebi, dragi bralec. In, o čem smo v stanju delne, in upam le začasne izgube zdravja, razmišljali? Najprej smo prepoznali, da se je z nami dogajalo nekaj nevsakdanjega. Odvijal se je nek proces, ki je motil naš notranji mir in omejeval delo, tako umsko kot tudi fizično.

Razmišljali smo o vzrokih novonastalega stanja in se spraševali, kdaj smo zamočili in v čem pretiravali. Smo se morda predolgo izpostavljali vetru, mrazu, toploti ali vlagi, kateri življenjski dogodek ali izziv se nas je dotaknil, pretirano razjezil, užalostil, smo bili predolgo v skrbeh, obremenjeni s strahom ali pa nismo nečesa zmogli odpustiti?

Eterskoslabimo, če vedno zamujamo z obrokom, vsaj za uro ali dve, če naši zobje niso v stanju hrano dobro prežvečiti, če nas neprestano mučijo in ožemajo skrbi, žalost, strahovi, če hodimo v službo v gripoznem stanju in med hudo močno mesečno čiščo, če veliko časa preživimo v nakupovalnih centrih, če premalo počivamo in še bi lahko naštevali.

Utruja nas tudi vožnja z avtomobilom, ko smo v zelo kratkem času bombardirani z mnogimi neživimi zaznavami, vibracijami. V mislih imam v isto ali v nasprotno smer vozeča vozila, asfalt, prometne znake, obcestno ograjo. Ostati budni, previdni in zaznati ter dodobra ozavestiti toliko neživega, bo za centre v glavi, še posebno za dušo, zelo težko »prebavljivo«.