Ko govorimo o pticah, je prav, da se najprej vprašamo, katere so njihove funkcije in poslanstvo v ekosistemih in v kakšnem odnosu so s človekom.

Vsaka vrsta ptic ima posebno funkcijo, ki omogoča določeno ravnovesje rodovitnosti in etrsko, duševno ter duhovno blaginjo teritorija. Njihovo pomanjkanje povzroča vsaj biološko praznino, ki je ni mogoče več zapolniti, nadomestiti. Ptičji partnerji so elementarna bitja elementa zrak z imenom silfidi ali zračne vile, ki pticampomagajo pri letenju in lebdenju v zraku. V dnevih elementa zrak in etra svetlobe bomo ravno zato v svoji bližini lahko opazovali največje število ptic. Delo ptic roparic in tatic pa bo še najbolj intenzivno v dnevih elementa zemlja.

Ptice so bitja, ki v sebi skladiščijo toploto, ki se zadržuje v krvi in v votlih kosteh. Ena izmed njihovih skritih nalog je zato večplastna porazdelitev toplote v zraku skozi posebno modrost, ki je otrdelemu in slepemu človeškemu očesu skrita. V mislih nimamo fizične toplote, temveč ponotranjeno kakovost žive Toplote Narave. Namreč, tudi Zemlja, kot živ organizem, nosi v sebi živo Toploto, ki jo neprestano in modro porazdeljuje v različne kraje planeta, tudi skozi ptice selivke.
Smiselno je, da si okrog obdelovalnih površin zagotovimo ekosistem živih mej, dreves in grmičevja, ki bo pticam omogočal zatočišče in bivalni prostor. Saj veste, kjer ni ptic, živi mnogo več insektov. Živo mejo bomo sadili in obdelovali, se z njo ukvarjali v dnevih padajoče Lune, in sicer v dnevih lista, če želimo pticam nuditi veliko zavetja v obliki skrivališča, v dnevih cveta za lepše barvitejše dišeče cvetenje grmičevja ali v dnevih ploda, če hočemo pticam omogočiti večjo količino hrane tudi v hladnih dneh leta v obliki plodov in semen.

Narava se zdravi sama. Kjerkoli umre ptica, se osvobodijo sile samoozdravitve, kajti živalsko truplo zapušča rodovitnim tlom zdravilne substance in moči, ki poduševljajo, poduhovljajo prst in prinašajo red ter harmonijo. Tudi ptičja trupla bi morali zakopati globoko v zemljo, v neposredno bližino cone, kjer so poginili. Nikakor jih ne bi smeli pobirati zato, da bi jih shranjevali v vrečah, četudi iz higienskih razlogov, in jih zažigali, kajti na tak način ustvarjamo pepel in etrskemu življenju ter Skupinski Duši škodljive, neprimerne delce in moči.

Ptice opravljajo mnogo nevidnih del. Skozi prebavo transformirajo nešteto snovnih in nesnovnih delcev, substanc, saj tudi skozi hranjenje ter dihanje predelujejo strupene snovi, ki so v zraku. To počenjajo z vsemi snovmi, tudi in predvsem s tistimi, ki so človeku škodljive, nakar jih zapuščajo tlom v obliki gnojila. Podobno, kot to počne krava s senom, celulozo, deževnik s snovmi v trohnečem stanju, se ptiči hranijo z vsem, kar je za človeka odpad, balast, strup zato, da to postane gnojilo.

Ptice se lahko hranijo tudi z mnogimi semeni, ki so za človeka neprimerna, na višjih nivojih bivanja pa tudi s strupenimi netehtnimi substancami. Na ta način poduhovljajo materijo in jo napravljajo prebavljivo, sprejemljivo za človeka in ostale živali. Dolgotrajno pomanjkanje ptic bi zlahka povzročilo duhovno-biološki manjko v zraku in tleh, v hrani pa bi se povečala vsebnost finih toksičnih snovi, kar bi povzročilo v mnogih delih sveta veliko zdravstvenih neharmonij, kot so prebavne težave, masovne zastrupitve in "epidemije"glavobolov.

Zdrave prihodnosti v vseh pogledih si brez ptic vsekakor ne bo mogoče zagotoviti.

Ste že kdaj slišali, da so ptice tudi nekakšni pivniki za človeško dušo v obliki misli, besed in čustev. Zadržati zmorejo energije in moči, ki izhajajo iz ljudi in jih skozi zrak prenašati v cirkulacijo Narave. Da bomo to lažje razumeli, vas želimo spomniti na psa in njegovega gospodarja. V mnogih primerih, ko se pes nevsakdanje, malce čudno obnaša, bi se morali vprašati, kaj se dogaja z dušo in karakterjem njegovega gospodarja, skrbnika. Namreč, ptice delujejo na višjih nivojih bivanja tako, da zadržujejo v bližini konic svojih kril posebne moči, ki so se osvobodile kalnih miselnih in čustvenih sfer človeštva. Nekaj podobnega se dogaja z avionom, ki v času poleta akumulira statično elektriko na krilih in jo prenaša iz kraja v kraj. Vsaka vrsta ptic nosi specifično vrsto absorbcije duševnih odtenkov človeka, tudi tistih nesvobodnih. Na primer, golobi zadržujejo skopo ali malenkostno človeško preračunljivost, grlice brezbrižnost, srake poželenje, pohlep do predmetov, materialov.

Vsaka žival zato deluje kot nekakšen tampon ali ogledalo vsega, kar navzven izžareva človeško bitje. Če povzamemo, bi lahko rekli, da dolgotrajno pomanjkanje raznolikosti ptic onemogoča, da bi se na Zemljo spuščale določene, tudi bolj plemenite duševno-duhovne moči, kar dopušča poslabšanje naših duševnih stanj in "težko" atmosfero na nivoju dejanj, emocij, besed in razmišljanj.

Tudi ptice so bitja, s katerimi si delimo ali imamo skupno dušo. Pojavili so se kot prva večja in bolj razvita bitja na Zemlji, zato predstavljajo in prinašajo sposobnost misliti od misliti, ali glava od glave. Vse vidijo, slišijo, zaznavajo in povsod vtaknejo svoj nos, podobno kot mnogi Zemljani, ki glave ne zmorejo več izpreči. Enako kot orel, jastreb, ki Prometeju kot Človeštvu in posamezniku vsak dan v dnevni budnosti okljuva jetra in ga etrsko oslabi. Namreč, bolj kot uporabljamo drevo spoznanja ali mrtve intelektualne misli, bolj bomo oslabili jetra kot center moči trebušne votline v obliki drevesa življenja.

Kaj se zatorej skriva izza množičnega umiranja ptic v več delih sveta? Se vam zdi, da bi bilo pošteno za vse omenjeno obtoževati le vojaške poizkuse, iskati vzroke v spremembi zemeljskega magnetnega polja, v onesnaženosti in v klimatskih spremembah? Torej, poleg naštetega se moramo tudi vprašati, katera človeška miselnost ali način razmišljanja je pričela umirati. Ali je to razmišljanje, ki je vezano na črno barvo kosa ali na rdeče lise, ki jih ima na primer rdečeperuti škorčevec na krilih? Ali umira črna mrtva miselnost ali pa entuziazem, s katerim bi morali prevzgojiti črne nesvobodne in depresivne misli?
Kaj porečete, je imel Janez Evangelist prav, ko je rekel: "Spremenite način razmišljanja in čutenja."

Franc Božjak