Rezultati prevalenčne študije
Ravne na Koroškem, 13. september 2018 - Na območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Ravne na Koroškem že od leta 2007 sodelujemo v Programu ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini.

Tako smo v letu 2018 izvedli že tretjo (po letih 2008 in 2013) prevalenčno študijo obremenjenosti otrok Mežiške doline s svincem, v kateri preverjamo prisotnost svinca v krvi otrok, od prvega do šestega leta starosti in devetletnikih v Zgornji Mežiški dolini ter triletnikih v Spodnji Mežiški dolini. Na raziskavo se je odzvalo 74,5 % vabljenih. Rezultati študije so pokazali, da so letošnje povprečne vrednosti svinca v krvi otrok iz Zgornji Mežiški dolini sicer nižje kot v letu 2008, vendar pa hkrati tudi višje kot v letu 2013.

Če število spermijev pade pod 20 milijonov, to lahko vpliva na plodnost moškega.
Moški, ki želijo postati očetje naj nosijo udobnejše spodnje perilo oziroma oziroma boksarice. Ozke spodnje hlače so namreč ubijalci sperme, je pokazala ameriška študija, objavljene v reviji Human Reproduction.

Raziskava je zajela 656 moških z normalno telesno težo v starosti od 18 do 56 leta in vsi so se zdravili zaradi neplodnosti.  Izkazalo se je , da je eden od dobrih razlogov za boksarice v večjem številu in gibljivosti spermijev. Raziskava namreč ugotavlja, da imajo ti moški za 25 odstotkov višjo koncentracijo spremijev v primerjavi s tistimi, ki nosijo slip moške spodnjice.

Tako kot ni užitka na kolesu, če pušča guma, tudi od prebavljene hrane ne ostane veliko, če pušča črevo. Še več – sindrom prepustnega (puščajočega) črevesja je lahko krivec za številne bolezni, ki jih prej nikoli nismo povezovali s črevesjem. 

80 % bolezni se začne v črevesju?
Številne nove študije prebavnega trakta in prav tako nova spoznanja s področja mikrobioma so nam v zadnjih desetih letih prinesla bistveno več razumevanja skupka težav, ki se ga je prijelo ime "sindrom prepustnega črevesja" ali bolj strokovno "povečana intestinalna permeabilnost".

Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih, www.misteriji.si

Do leta 1946 so na več kot dvesto klinikah zdravili z medicinskim petrolejem
Medicinski petrolej. Danes o njem ne vemo nič. Do leta 1946 pa je bilo v svetu več kot dvesto klinik, ki so za zdravljenje uporabljale medicinski petrolej. Ne samo raka, tudi drugih bolezni. O uporabi medicinskega petroleja smo se pogovarjali z doktorjem naturopatije Draškom Dimnikom* iz Društva Objemi zdravja, kjer nudijo pomoč, informiranje in izobraževanje obolelih.

Kje pomaga medicinski petrolej?
Petrolej je uporaben za lajšanje in zdravljenje raznih težav že tisočletja. Uporabljali so ga že v Egiptu, stari Grki, v starem Rimu. Med prvo in drugo svetovno vojno; vojake so zdravili s petrolejem, če so denimo zboleli za gripo, pljučnico, tuberkulozo in tako naprej.

S starostjo se naš metabolizem upočasnjuje, zato pri 40-ih težje vzdržujemo lepo postavo kot pri 20-ih, prav tako je še težje pri 50-ih, 60-ih in tako dalje. Spodbudite svoj metabolizem tudi s spodnjimi trikci.
Nekoč ste si zvečer privoščile krof in skledo kokic, pa ste bile kljub temu dovolj vitke. Zdaj se vam zdi, da se redite že samo ob misli na sladko in mastno hrano …
Žal vse skupaj ni le plod vaše domišljije, s staranjem lažje pridobivamo nove kilograme, saj imamo ponavadi tudi več nezdravih navad. S staranjem ponavadi manj spimo, v življenju imamo več stresa, manj telovadimo in se tudi na splošno manj gibamo. Žal se nam z leti upočasnjuje tudi metabolizem. Po nekaterih podatkih se upočasni za pet odstotkov vsako desetletje po 40 rojstnem dnevu. Preberite pet načinov, kako spodbuditi metabolizem.

Marsikdo vsaj poleti sezuje čevlje in stopalom privošči svobodo, ki ne krepi le stopal, ampak celotno telo. Kakšne so koristi bosonoge hoje in ali je res le poletje pravi čas za to? 

Korak s polnim občutkom
Predstavljajte si, da ste na plaži. Sonce sije in pod vami je mehak pesek. Sezujete si čevlje in se sprehodite bosi. Čutite topel pesek pod stopali in med prsti. Občutite strukturo podlage, vsako podrobnost. Ko hodite naprej, pridete do območja z zaobljenimi kamni. Hodite po njih in opazite, kako sedaj stopate najprej s sprednjim delom stopala namesto s peto. Tako vaša peta ne udari ob podlago tako močno, ampak stopate tiho, tekoče in elegantno. Imate boljši občutek za podlago, vaša stopala se bolje prilagodijo in stopalni lok prevzame funkcijo blaženja. Čutite, kako okrogli kamni nežno masirajo vaša stopala z vsakim korakom, kako se stopala prilagajajo neravni podlagi in celo vaši prsti aktivno sodelujejo pri hoji. Oprimejo se podlage in pomagajo ohranjati ravnotežje. To je bosonoga hoja!

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z drugimi inštitucijami v Sloveniji pozorno spremlja potek letošnje sezone virusa Zahodnega Nila.
Pojavljanje primerov okužb z virusom Zahodnega Nila ob slovensko-italijanski meji, slovensko-hrvaški meji in v drugih balkanskih državah, predvsem v Srbiji, so povečevali tveganje in možnost pojava te bolezni  v Sloveniji.

V letošnjem letu je bilo testiranih več kot 30 bolnikov zaradi suma, da so okuženi z virusom Zahodnega Nila. Okužbo z virusom Zahodnega Nila so potrdili pri eni osebi, pri vseh ostalih pa je bila okužba z ustreznim mikrobiološkim testiranjem izključena.

Študija pomembna tudi zaradi globalnega segrevanja.
Znanstveniki so ugotovili, da že izguba dveh odstotkov telesne mase na račun izgube vode iz telesa lahko povzroči motnje kognitivnih sposobnosti. To pomeni, da že blaga do zmerna dehidracija vodita do motenj pozornosti in zmanjšanja zmožnosti sprejemanja odločitev.

Raziskava ameriških znanstvenikov v strokovni publikaciji na temo športa in medicine  "Medicine & Science in Sports & Exercis Mediji", ki jo povzema Reuters ugotavlja, da dehidracija povzroča še posebej veliko težav zaradi motenj pozornosti, centra za prostorsko orientacijo in vpliva na tako imenovane izvršilne funkcije v možganih, torej na tiste procese, ki narekujejo ciljno orientirano vedenje, kot so prepoznavanje zemljevida, pravopis, računanje in na primer lektoriranje.

Nasilje in nesreče na eni strani ter vse višja pričakovanja družbe, kako popolni bi morali biti na eni strani in kako brezhibno delovati na drugi, vodijo v občutke tesnobe oziroma anksioznosti s paničnimi napadi. Ti lahko postanejo tako hudi, da imate občutek, da boste popolnoma izgubili nadzor oziroma kar umrli, medtem ko vam srce močno utripa in lovite sapo. Ni vam treba biti med petino prebivalstva, ki jim življenje kroji panika.

Ali poleg zdravnika in zdravil obstaja še kakšna pomoč? Eno rešitev ponuja Anja Janko, ki sama nekoč zaradi paničnih napadov ni upala niti zdoma. Strnjene napotke za premagovanje paničnih napadov smo povzeli iz njenega priročnika Brez panike.

Med spanjem ne lenarimo – telo takrat opravlja najpomembnejša vzdrževalna dela. 
Kar čez dan podiramo, ponoči telo gradi, seveda le, če ga pri tem nič ne moti.

Telo ima dobro razvit sistem samozdravljenja. Spoznanje, da ima vsak organ seznam svojih opravil, nam pomaga, da hitro ugotovimo, kateri od njih potrebuje krepitev. 
Telo se začne obnavljati šele takrat, ko se možgani umirijo; šele takrat preide v popolno mirovanje. To se zgodi le med globokim spancem, ki nastopi dva- do trikrat na noč, najbolj zdravilen in učinkovit pa je le v prvi fazi, do polnoči. Takrat se telo obnavlja, raven stresa se zmanjša, vnetja in poškodbe se zdravijo, škodljive strupene snovi iz možganov pa prehajajo do jeter, od koder se naslednji dan izločijo. Tudi možgani se čistijo in obnavljajo predvsem ponoči, zato jih najbolj prizadene, če je naš naravni ritem moten.

Večina pozna težave s suho kožo, ki jih povzroča večje izpostavljanje sončnim žarkom. Pogosto pa spregledamo, da prinaša poletje tudi veliko bolj izsušene sluznice. 
Že s tem, da smo poleti bolj razgaljeni in zato skozi pore izgubljamo več vode, ustvarjamo dehidracijo, ki prizadene celotno telo. 

Namakanje v slani morski vodi dodatno deluje diuretično – ne vpijamo mi morja, temveč morje dejansko vpija nas, ker je bolj slano in vleče našo vodo nase. Seveda nas s tem tudi razstruplja, vendar le pod pogojem, da bomo izgubljeno vodo hitro nadomestili. Tega pa se žal ne da narediti z ledeno kavo, pivom in hladnimi osvežilnimi pijačami.

Še en v množici dokazov, da kajenje škoduje zdravju
Možnosti, da odrasli nekadilci umrejo za posledicami hude pljučne bolezni, so večje, če so odraščali s starši, ki so kadili, kaže raziskava ameriških znanstvenikov.

Izpostavljenost cigaretnemu dimu deset ali več ur na teden poveča tveganje za smrt zaradi kronične obstruktivne pljučne bolezni za 42 odstotkov, za smrt zaradi ishemične srčne bolezni za 27 odstotkov, za smrt zaradi možganske kapi pa za 23 odstotkov v primerjavi s tistimi, ki so živeli z nekadilci, raziskavo prek britanskega BBC-ja povzema Slovenska tiskovna agencija.

Vsi poznamo tisti čudoviti občutek, ko se po nekaj dneh plavanja v morju počutimo lažji, mlajši, gibčnejši … Kako morju uspe v tako kratkem času doseči toliko sprememb v našem telesu?

Morska voda deluje v dveh smereh. Ko se v njej namakamo (vsaj 20 minut), iz odprtih por vleče umazanijo in nas s tem globinsko razbremenjuje težkih kovin. Hkrati naša koža zaužije marsikaj iz morja, zato taka kopel – seveda če je morje čisto –, deluje tudi kot prehransko dopolnilo, ki ga uživamo s celotnim telesom. 

Tibetanci menijo, da obstajata dve vrsti lenobe.

Prva je tista, pri kateri ves dan lenariš in nič ne počneš. Druga je tista, pri kateri ves čas nekaj počneš, da bi se izognil ukvarjanju z bistvenim. 

Če ne prej, to, da smo ogromno časa (edina valuta, iz katere je sestavljeno življenje) zapravili za nepomembno, spoznamo takrat, ko nas bolezen ali kaka druga življenjska kriza postavi pred ogledalo. 

Najboljša preventiva pred sončnimi opeklinami je upoštevanje nasvetov dermatologov, da ste v času, ko je moč UV-sevanja najmočnejša, v senci in na hladnem.

Čezmerno izpostavljanje soncu namreč povzroča akutne in kronične škodljive učinke na kožo, poškoduje oči in oslabi imunski sistem. Zaradi narave dela in časa dopustov, ko želimo izkoristiti dneve za kopanje na bazenih ali v morju, pa ob neprimerni zaščiti pride tudi do opeklin. V teh primerih morate koži posvečati bistveno več pozornosti kot običajno.

Piše: Sonja A. Mrak v Karma plus

SKRIVNOST TELESNE URE
Rastline, živali in ljudje se ravnamo po določeni notranji uri. Rastline odpirajo in zapirajo svoje cvetove, čebele gredo vsak večer pravočasno v panj in petelini vsako jutro naznanijo nov dan. Kako pa ljudje?

Nekega poletnega dne je nekemu švedskemu naravoslovcu odpovedala žepna ura, vendar ga to ni vznemirjalo preveč, saj je ob pogledu na vrt zlahka ugotovil, kdaj je čas za čaj. Ko je zajčja deteljica zaprla cvetove, je bila ura pet. Carl Linne (1707 - 1778), utemeljitelj moderne botanike, je zgodaj spoznal, da rastline odpirajo in zapirajo svoje cvetove vedno ob določeni uri - odvisno od vrste. Tako je profesor medicine in botanike, ki je bil obenem zelo praktičen mož, leta 1751 ugotovljeni dnevni ritem rastlin uporabil za izdelavo svoje botanične ure, ki so jo sestavljale v krog zasajene rastline.. To je bil zares barvit primer uporabnega znanja.

Piše: Tili Kojić v Vivi www.viva.si

SOS za utrujene oči
Naše oči so zelo občutljive, zato potrebujejo posebno skrb in nego. V službi vsaj sedem ur preživimo za računalnikom in ko se po dolgem in napornem dnevu skušamo sprostiti, beremo, gledamo televizijo, si dopisujemo prek interneta, igramo računalniške igrice ali rešujemo križanke.

Skratka, pri vsem, kar pojmujemo kot počitek, obremenjujemo oči in jim ne privoščimo, da bi se vsaj za hip odpočile. Statistika pravi, da ima vsak tretji človek takšne ali drugačne težave z vidom, sami pa lahko vse skupaj še poslabšamo. Kako torej pomagati utrujenim in suhim očem? Za odgovore na ta in druga vprašanja o skrbi za oči, smo se obrnili na oftalmologinjo Miriam Zagernik Mihelčič.

Povečuje se tudi število obolelih za klopnim meningoencefalitisom
Lani je bilo v celem letu prijavljenih 4.554 primerov lymske borelioze, letos pa so samo do 7. julija to bolezen, ki jo prenašajo okuženi klopi, odkrili pri 3.617 ljudeh, samo v prejšnjem tednu so odkrili 314 novih primerov.

Lymska borelioza se pojavlja celo leto, najpogostejša pa je od februarja do novembra. Mile zime in vlažne pomladi okrepijo dejavnost klopov. Boreliozo največkrat povezujemo z značilnimi spremembami na koži. Nastane neboleča rdečina, ki se počasi širi po koži, na sredi bledi in dobi obliko kolobarja. Kožna sprememba je lahko ena sama ali pa jih je več na različnih delih telesa.

Piše: Maria Ana Kolman v reviji Karmaplus

NARAVA JE NAŠ ZDRAVNIK
Narava je popolna. V njej je več smotrnosti in logike kot v najpametnejših razpravah. Svet kot ogledalo odseva odnos, ki ga imamo do njega. Torej so naravne katastrofe v vseh svojih pojavnih oblikah posledica odnosa, ki ga imamo do narave. Nešteto gibanj, organizacij, forumov, … deluje z namenom neprestanega opozarjanja na nesmiselnost človekovega ravnanja z naravo.

Pa vendar se zdi, da tega ne slišimo, ne vidimo in predvsem ne upoštevamo. Očitno je, da razdiralnega toka ne želimo ustaviti. Ozaveščen človek se je sicer prebudil, vendar se mu zdi, da on sam ne more ničesar spremeniti. Pa to ni res – tako kot se vsaka pot okoli sveta prične s prvim korakom, tako se tudi vsaka pot duhovnega razvoja prične z lastnim prebujenjem. Dejstvo je, da toka ne moremo več ustaviti.

Piše: Maja Južnič Sotlar v Vivi www.viva.si

Če bi morali ta hip odgovoriti na vprašanje, kako bi ocenili zdravje svojih obzobnih tkiv, kaj bi odgovorili? Da imate zdrava tkiva, nobene oblike parodontalne bolezni in da ste na svojo ustno higieno v vseh pogledih ponosni? Če je tako, vam lahko samo čestitamo. S svojim odgovorom ste se uvrstili med dva odstotka ljudi, ki se v Sloveniji lahko pohvalijo s takim rezultatom.

Zobozdravniki opažajo velik porast bolezni dlesni in obzobnih tkiv, ki so predvsem posledica pomanjkljive ustne higiene. Veliko ljudi ima ob ščetkanju zob blage ali hujše krvavitve iz dlesni, skrbi pa, da se jim to praviloma ne zdi nič hudega. Ne vedo namreč, da je prav krvavitev začetek parodontalne bolezni, zaradi katere utegnejo zobje čez čas začeti izpadati.

Piše: Nives Pustavrh v Vivi www.viva.si

SODOBNO ZDRAVLJENJE S SVETLOBO
Fototerapija sodi med sodobne metode zdravljenja. Gre za uravnavanje celičnih procesov s pomočjo svetlobe vidnega rdečega spektra (R) in svetlobe blizu infrardečega spektra (NIR), ki ga lahko oddajajo določene LED-diode, ki sevajo svetlobo v t. i. terapevtskem oknu. Fizikalen pristop k zdravljenju ran, opeklin, preležanin, mišično-skeletnih poškodb, boleznim živčevja ter blaženju bolečin pa imenujemo fotobiomodulacija.

S svetlobo ustreznega svetlobnega spektra (od 600 do 1000 nm) stimuliramo regenerativne procese v celici tako, da vplivamo na njen metabolizem. Celica se odzove na obsevanje z večjo produkcijo energije v obliki ATP. Odgovor na primarne mehanizme pa sproži vrsto kliničnih učinkov: celjenje ran, povečanje prekrvitve in limfnega pretoka, regeneracija tkiva, imunomodulacija in protibolečinsko zdravljenje.

Če radi obedujete v restavracijah, vam bodo te informacije zelo koristile.
V restavracijah ne moremo biti nikoli 100-odstotno prepričani, kaj pristane na našem krožniku ali v kozarcu. Bakterij mrgoli povsod, nekaterim pa se je mogoče izogniti. Da obiska restavracije naslednji dan ne bi obžalovali, preberite, čemu se je bolje izogniti.

Ob ponedeljkih ne naročajte ribjih jedi 
Slavni kuhar Anthony Bourdain je v svoji knjigi Kitchen Confidential zapisal, da večina restavracij ribe naroča ob torkih in četrtkih, zato je bolje, da se ribjim jedem ob ponedeljkih izognete, saj po vsej verjetnosti ribe ne bodo sveže. Izjema so restavracije, ki strežejo predvsem ali samo morske jedi, saj morajo ribe naročati dnevno.

Vročina v okolju lahko povzroči številne škodljive vplive na zdravje, zlasti pri občutljivejših skupinah prebivalstva. Z upoštevanjem napotkov za ravnanje v obdobju visokih temperatur lahko škodljive vplive omilimo ali preprečimo.

Koga  lahko vročina najbolj prizadene?

• starejše in otroke,  
• bolnike:  bolj ogroženi so  bolniki z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in sposobnost presojanja (npr. bolniki s   srčno žilnimi  obolenji in obolenji dihal, diabetiki, bolniki z obolenji ledvic, bolniki z duševnimi  motnjami, nepokretni;  na uravnavanje toplote vpliva tudi uživanje nekaterih zdravil),
• osebe s socialno-ekonomskimi problemi  (ljudi z  nizkim  socialno-ekonomskim statusom, brezdomce, socialno izolirane, prebivalce, ki imajo slabši dostop do zdravstvenih ustanov),
• osebe, ki so dodatno izpostavljene nekaterim dejavnikom iz okolja (onesnaženemu zraku; imajo slabše bivalne pogoje: bivajo v podstrešnih stanovanjih, v slabše prezračenih ali prenatrpanih prostorih, brez naprav za klimatizacijo; delavce, ki delajo  na prostem in prebivalce mest).