Vsak tretji zaposleni v Sloveniji meni, da je na delovnem mestu izpostavljen tveganjem do te mere, da bi ta lahko imela škodljiv vpliv na njegovo duševno zdravje. Slabo duševno zdravje pomembno vpliva na varno in učinkovito opravljanje dela ter povečuje tveganje za napake in nesreče pri delu. Vsi, ki jih zanima, kako se izogniti izgorelosti in kako skrbeti za dobro duševno počutje na delovnem mestu, so v četrtek, 18. maja 2023, vabljeni na predavanji v okviru prireditve Festival duševnega zdravja na Gospodarsko razstavišče v Ljubljani.

V okviru prireditve bosta kar dve predavanji posvečeni preprečevanju izgorelosti in krepitvi duševnega zdravja na delovnem mestu. Udeležba na prireditvi in predavanjih je za vse obiskovalce brezplačna.

Po podatkih Eurostata, statističnega urada Evropske komisije, je v letu 2020 več kot tretjina oziroma 35,8% zaposlenih v starostni skupini 15-64 let v Sloveniji poročala o izpostavljenosti škodljivim vplivom na njihovo duševno zdravje. Podobno kot na ravni EU v Sloveniji 19,3 % anketirancev meni, da sta najpogostejši tveganji časovni pritisk in preobremenjenost, 10 % anketirancev pa navaja delo z zahtevnimi strankami, pacienti, učenci.

Nekoliko manj pogosto tveganje v primerjavi z EU predstavljajo pomanjkljiva komunikacija in sodelovanje znotraj organizacije (2,6 %), negotovost zaposlitve (2,3 %), nadlegovanje in ustrahovanje (0,2 %). Prepoznavanje tveganj na delovnem mestu je predpogoj za njihovo odpravljanje.

Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu, ki ga obeležujemo vsako leto 28. aprila, je priložnost za to, da se opozori na pomen dobrega počutja pri delu tudi z zornega kota varnosti pri delu, s čimer se ukvarjamo tudi v okviru Programa Mira, Nacionalnega programa duševnega zdravja. Slabo duševno zdravje zaposlenih preko absentizma, prezentizma, flukutacije in podobno negativno vpliva na produktivnost in poslovno uspešnost delovne organizacije.

Vodi lahko tudi do večjega števila napak, nesreč in poškodb pri delu. Dlje časa trajajoča preobremenjenost, izčrpanost, nespečnost in drugi znaki slabega duševnega počutja povečujejo tveganje za napake, nesreče in poškodbe pri delu. Pri zaposlenih s težavami v duševnem zdravju so ta tveganja večja zaradi slabše koncentracije, manjše pazljivosti, zatekanja k tveganim odločitvam ali bližnjicam pri izvajanju delovnih nalog. Po drugi strani pa doživljanje nesreč in poškodb pri delu povečuje verjetnost za težave v duševnem zdravju.

Čeprav je duševno zdravje pri delu skupna odgovornost delodajalcev in zaposlenih, lahko delovne organizacije naredijo zelo veliko za dobro duševno počutje zaposlenih. Temelj psihološko varnega delovnega mesta predstavljajo urejeni delovni pogoji, ki vključujejo realističen obseg dela, dostojno plačilo, kakovostno vodenje in obvladovanje vseh, tudi psihosocialnih tveganj za zdravje.

Poleg ukrepov promocije duševnega zdravja pri delu (npr. delavnice, predavanja o obvladovanju stresa, ravnotežju med službo in zasebnim življenjem, komuniciranju itd.) je za dobro duševno počutje pomembno tudi omogočanje in spodbujanje odprte komunikacije, zmanjševanje stigme, povezane z duševnimi težavami, in zagotavljanje podpore vsem, ki se soočajo z duševnimi težavami ali motnjami.

V podporo boljšemu duševnemu zdravju na delovnem mestu so na portalu www.zadusevnozdravje.si na voljo vsebine z omenjenega področja. Vsebine zavihka so še posebej namenjene vodstvenim in vodilnim delavcem, zaposlenim na področju upravljanja s človeškimi viri, zaposlenim na področju varnosti in zdravja pri delu ter vsem, ki lahko vplivajo na delovne pogoje in na počutje pri delu.

Vsebine dopolnjuje tudi seznam ponudnikov podpornih storitev za delovne organizacije pri izbiri in izvajanju ukrepov na področju duševnega zdravja na delovnem mestu (analize stanja, predavanja, delavnice, svetovanja zaposlenim).