Včasih je bila zima obdobje počitka, poletje pa obdobje intenzivnega dela v naravi. Dandanes je nasprotno. Pozimi se izčrpavamo z delom, poleti pa si želimo čim več brezdelja.

Poletje je za večino ljudi čas, ko je treba potovati, kolesariti, zaužiti čim več dogodivščin, sonca, morja, druženja … Spotoma bi želeli še odpraviti celulit, shujšati, »dobiti barvo«, prevzgojiti otroke, se zaljubiti ali vsaj doživeti kako bežno poletno avanturo. Se vam vse to ne zdi malce preveč?

Bo srce zdržalo?
Po tradicionalni kitajski medicini je poletje povezano z elementom ognja, ta pa je povezan s srcem. Vse naštete goreče želje podžigajo ogenj našega srca in ga posledično čezmerno izčrpavajo. Temu, čemur pri nas pravimo doživetja, veseljačenje, »polno življenje«, kitajska medicina pravi »pohlep«. Pri tem nima v mislih le pohlepa po denarju in gmotnih dobrinah. Srce izčrpavamo predvsem s tem, da hočemo videti, doživeti in zaužiti več, kot lahko telo prebavi.

Že tako pregreto ozračje podžigamo s svojimi željami in strastmi, zato ne preseneča, da je poleti največ težav s srcem. Srčno-žilni oddelki bolnišnic že pokajo po šivih. Če nočete biti del statistike vročinskih udarov in srčnih infarktov, ne gre ohladiti le stanovanja, temveč predvsem svojo kri.

Ne dolivajte olja na ogenj!
Poleti telo potrebuje hrano, ki nas hladi. Narava nam ponuja obilo zelenjave in sadja, mediji pa nam vsak dan predstavljajo »junake žara« in vsako prijetno poletno doživetje povezujejo z mesom z ognja. Živalske beljakovine že same po sebi zahtevajo močnejši prebavni ogenj. Meso, pripravljeno na žaru, obilo vročih začimb in alkohol - vse to je bližnjica do težav. Tovrstna hrana (pre)dolgo obremenjuje prebavila in srce, zato mora telo porabiti veliko energije, da jo ohladi in presnovi.

Mrzle pijače, s katerimi skušamo pogasiti notranji ogenj, presnovo še upočasnijo, povrhu pa telo dodatno dehidrirajo in gostijo kri. Zaradi dehidracije lahko kri zgubi tudi do 8 odstotkov vode, tako da bolj spominja na omako, ki se le stežka prebija skozi ožilje. Da celice dobijo vsaj nujno dostavo, mora srce črpati na vso moč, zato ne preseneča, da poleti trpi ožilje, krvni tlak narašča, pogosti pa so tudi glavoboli.

Nevidni ožemalniki vode iz telesa so tudi klimatske naprave. Kot smo že večkrat zapisali, zadrževanje v klimatiziranih prostorih prej spominja na zadrževanje v sušilniku. Klimatske naprave delujejo tako, da iz zraka posrkajo vlago, nato pa ta suhi zrak posrka vlago iz našega telesa, da skoraj spominjamo na sušeče se sadje. Četudi nas zebe, smo iz minute v minuto bolj »zasušeni«, naša kri pa postaja nevarno gosta.

Če je delovanje srca presežno, iz ravnovesja pade tudi duševnost. Neravnovesje srca pripelje do hitrih sprememb razpoloženja - evforija in potrtost si podajata roke. Temu se lahko pridružijo še težave s spominom in nespečnost.

Če vsemu temu dodamo kako svetovno prvenstvo, olimpijske igre in druge »vroče« športne dogodke, podžiganje čustev in s tem slabljenje srca dobi še dodaten zagon.

Še preden za vse obtožimo slaba cepiva, nore politike in svetovne elite, si oglejmo, kaj lahko storimo sami, da ne bo prišlo do težav.

Hidrirajte se, vendar s pijačami, katerih temperatura naj bo čim bližje telesni temperaturi. Limonada z dodatkom slanice, kokosova voda in brezalkoholno pivo so dobre izotonične pijače, ki izboljšujejo vodno bilanco v telesu. Alkoholne pijača ter vse oblike kofeinskih in sladkanih napitkov učinkujejo prav nasprotno – iz telesa počrpajo več vode, kot je vanj vnesejo.

Izogibajte se hitrim prehodom iz klimatiziranih prostorov na močno sonce. To je za telo podoben šok, kot če pregreti skočite v mrzlo vodo. Konča se lahko tudi s kapjo! Preden iz razgretega avtomobila stopite v hlajeno trgovino, obvezno oblecite nekaj toplega, da preprečite šok za telo.

Uživajte čim več živil, ki pomagajo telesu pri notranjem hlajenju. Surovo sadje in zelenjava sta poleti odlična izbira.

Že zgolj zaradi večje izpostavljenosti ultravijoličnemu sevanju ima telo poleti opraviti z več potencialno nevarnimi prostimi radikali. Zato je koristno izboljšati bilanco koristnih antioksidantov, ki telo ščitijo pred prostimi radikali, saj nas ti lahko poškodujejo od zunaj in od znotraj.

Pisana zelenjava in sadje, seveda če sta rasla pod soncem in razvila lastno zaščito, telo dobro oskrbita s široko paleto koristnih antioksidantov. Ne pozabite, da začimbnice spadajo med najmočnejše antioksidante na tem planetu. Prav poleti jih je v izobilju, zato naj ne manjkajo v nobeni jedi.

Ko gre za zaščito srca in ožilja, je največ dokazov o blagodejnem delovanju resveratrola. To spojino naravno vsebujejo nekatere rastline oziroma živila, kot so grozdje, rdeče vino, arašidi in japonski dresnik. Raziskave so pokazale, da ima močne protivnetne lastnosti, zato lahko omili vnetje v srčnih celicah ter zaščiti srce pred poškodbami.

In kar je poleti še posebno pomembno: resveratrol dokazano izboljša dotok krvi v srce in zmanjša tveganje za nastanek krvnih strdkov, ki lahko povzročijo srčni infarkt ali možgansko kap. Hkrati pomaga omiliti vnetja v arterijah ter izboljša prožnost in funkcijo krvnih žil, kar je ključno za zdravje srca.

Poletje naj bi bilo čas prečiščevanja, umirjanja in polnjenja baterij. Škoda bi bilo iz tega darila narave ustvariti zgolj novo breme za telo.

Avtor: Sanja Lončar

Vir: www.zazdravje.net