O jodu se vse več piše. Vsakič, ko nori voditelji tega planeta zarožljajo z jedrskim orožjem, na lekarniških policah zmanjka prehranskih dopolnil z jodom. Namesto da ga hranimo za »težke čase«, bi lahko veliko »težkih dni« preprečili s tem, da že zdaj povečamo vnos joda.

Jod - najbolje v naravni obliki, ki jo zagotavljajo morske alge - je odlična pomoč naši ščitnici in hkrati preventiva proti raznovrstnim zdravstvenim zapletom.

Če želimo zagnati kolesje v celicah, odplakniti odvečne strupe in povečati raven energije, ki je med drugim pogoj za zanositev in zdravo nosečnost, ne moremo mimo joda. Pri ženskem zdravju je vpliv joda najopaznejši.

Jod in ščitnica
Čedalje več ljudi se zaveda, kako pomemben je naravni jod za zdravje in pravilno delovanje ščitnice. Ščitnična hormona T3 in T4 so zaradi povezanosti s tem nepogrešljivim mineralom tudi temu primerno poimenovali, torej po številu atomov joda, ki ju vsebujeta. T3 vsebuje tri atome joda, T4 pa štiri. Pravilno delovanje ščitnice je pomembno za plodnost, zato je podpiranje delovanja ščitnice eden od načinov, kako morske alge vplivajo na žensko zdravje.

Obstajajo tudi drugi razlogi, zakaj je jod nadvse pomemben, kadar govorimo o ženskem zdravju. Jod je v rabi tudi kot antiseptik (Sibbald, Leaper in Queen, 2010). V telesu je nujno potreben za zaščito tkiv, kot je tkivo dojk, saj ga varuje pred okužbami, ki jih lahko povzročijo bakterije, virusi in glive. Mlečni kanali, ki omogočajo pretok mleka iz dojke k otroku, so odprtina, kjer lahko bakterije in virusi preidejo v dojle. Višje ravni joda ščitijo dojke pred nekaterimi virusi in preprečujejo okužbe.

Dolga vrsta težav, ki jih je mogoče odpraviti po naravni poti
Številne zdravstvene težave žensk, kot so dismenoreja, endometrioza, PCOS, neplodnost, menopavza in rak dojke, so lahko povezane z neravnovesjem hormonov estrogena in progesterona. Na to ravnovesje pomembno vpliva zdravje jeter in črevesnega mikrobioma.

Jetra so namreč odgovorna za razstrupljanje hormonov, zlasti estrogena, ki se presnavlja v jetrih, nato pa se z žolčem izloči v blato in iz telesa. Nevarnost, da pride do hormonskega neravnovesja nastopi, ko se telo ne more v zadostni meri znebiti presežkov estrogena, kar pripelje do njegove prevlade.

Ker se presežek estrogena iz telesa izloči tako, da se veže na topne vlaknine, je ključno, da v prehransko shemo dodamo obilo kakovostnih prehranskih vlaknin. Poleg tega na izločanje estrogena vplivajo tudi bakterije v prebavilih. Če je črevesni mikrobiom porušen ali premalo raznolik, lahko pride do neravnovesje estrogena in progesterona.

Poleg znanih koristi probiotikov in prebiotikov pomembno vlogo pri harmoniziranju hormonov in mikrobioma igra tudi jod. Morske alge namreč mikrobiom zalagajo s številnimi hranili in prehranskimi vlakninami (te so hrana za črevesne bakterije), hkrati pa pripomorejo k hormonskemu ravnovesju, saj uspešno znižujejo raven estrogena in zvišujejo raven progesterona. Hormonsko ravnovesje pa izboljša možnosti za zanositev, poleg tega prispeva k veliko manj izrazitim simptomom menopavze.

Morske alge so dobro znane po edinstvenih razstrupljevalnih lastnostih in po tem, da omilijo vnetni odziv v prebavilih, kar je zlasti pomembno pri avtoimunskih stanjih, kot je endometrioza (Olsthoorn et al., 2021).

Prehranski profil samoniklih morskih alg je namreč tak, da so najboljši vir hranil, ki jih telo potrebuje na dnevni ravni. Minerali in vitamini so namreč v bioaktivni obliki, ki jo telo nemudoma prepozna. Od kopenskih rastlin se razlikujejo predvsem po višjih vrednostih joda, ki je ključen za naše zdravje in nepogrešljiv, ko gre za zaščito telesa pred notranjimi in zunanjimi negativnimi vplivi.

Morske alge - Neprecenljiv vir hranil
Morske alge ali morska zelenjava, kot jim tudi pravijo, so vir, ki pomembno prispeva k polnovredni prehrani. Če jih v neonesnaženih vodah pravilno gojijo in nabirajo, so dobrodošel dodatek k prehrani vsakogar (Cherry et al., 2019). Posebno koristne so za zdravje žensk. Alge so tradicionalen sestavni del prehrane številnih kultur, v katerih plodnost podpirajo po naravni poti. Najpogosteje so na jedilniku na Japonskem, v Koreji in na Filipinih.

Viri:
Cherry et al., 2019. Risks and benefits of consuming edible seaweeds, Nutrition Reviews, 77, 5, 307-329.

Sibbald, Leaper and Queen, 2010. Iodine Made Easy, Wounds International, 2, 2, s1-s6.

Cotas et al., 2021. Seaweeds' nutraceutical and biomedical potential in cancer therapy: A concise review, Journal of Cancer Metastasis and Treatment, 7.

Olsthoorn et al., 2021. Brown seaweed food supplementation: Effects on allergy and inflammation and its consequences, Nutrients, 13, 8.

Vir: www.zazdravje.net