Vsa zgodba se začenja z besedami »Hevreka!«, ali po naše »Našel sem!«. Je bilo kaj izgubljeno? Kaj bi bilo treba najti?

Hevreka
Bil je eden od tistih pogostih vročih dni na Siciliji v mestu Sirakuze. Do Kristusovega rojstva bosta minili še kakšni 2. stoletji, ko se je učenjak Arhimed hladil v banji in se predajal lagodju. Roki sta mu prijetno lebdeli v vodi in čutil je, kako se mu celo telo prijetno sprošča.

V kopalnici z majhnimi okni je bila svetloba prijetno umirjena, ne kakor zunaj, kjer se je vse bleščalo v popoldanskem soncu, da je slepilo oči: bele stene hiš, cesta, celo oljke in fige in nebo, ki se je razblinjalo v migetanju zraka.

Sprejmite te nasvete, če želite več zdravja in energije v svojem življenju. Vmes pa se lahko znebite tudi odvečnih kilogramov.

1. NASVET: K SVOJEMU ZDRAVJU PRISTOPITE HOLISTIČNO

Ko razmišljate o svojem zdravju pomislite na širše dobro počutje. Ali sem zadovoljen s svojim življenjem, partnerjem, družino, kariero? Nezadovoljstvo močno vpliva tudi na zdravje. Poslušajte sami sebe in odkrijte, kaj vam skuša telo povedati in kako bo to vplivalo na vaše zdravje.

Morda smo se preveč osredotočili na enakopravnost žensk, da smo pozabili to lekcijo podati otrokom. Medtem ko se je stanje za ženske precej izboljšalo (čeprav smo po statistikah še daleč do prave enakopravnosti pri delu žensk), ta odnos ni bil prenesen v vzgojo otrok.

Narava proti vzgoji
V mnogih pogledih, otroke še vedno vzgajamo z idejami, kako naj bi se vedel deček in kako deklica. Vse do izbranih barv, igrač in interakcijo med otroci. Ali je deklicam naravno všeč roza barva ali jo imajo rade zato, ker jih oblačijo v otroštvu samo v to barvo? Bi bili fantje zadovoljni tudi z Barbiko, namesto majhnih vojakov?

Ste se kdaj zamislili, kako preživite prvo uro vašega dne? Vsekakor velja, da se po jutri dan pozna. Morda niste vedeli, a najbolj uspešni ljudje si zjutraj vzamejo eno uro časa samo zase, da bi kar najbolje živeli vsak dan. Prav tako jutranja ura pomaga pri doseganju življenjskih ciljev.

Mnogi začnejo svoj dan z slabimi novicami na TV, brskanjem na internetu ali svojem telefonu. Vse to vnaša negativne misli, kar pa gotovo ni dober začetek.
Zato se zjutraj raje posvetite svojim meditacijam, jogi, telovadbi,  otrokom preden gredo v šolo ali pa preprosto pojdite na sprehod. Vsakemu bo ustrezalo kaj drugega zato si ustvarite svojo "uro moči", ukrojeno po svojih željah, ki vas bo sprostila in pripravila na morda že tako stresen preostali del dneva.

Piše: Maja Korošak v Vivi www.viva.si

Koncept sreče je od nekdaj zaposloval človekov um, vendar pa njene jasne definicije nimamo, celo v znanstveni literaturi je ni. Obstajata dva različna pogleda na srečo: prvi jo enači s pozitivnimi čustvi, drugi z občutkom zadovoljstva z življenjem in življenjskega smisla.

Poleg tega ljudje srečo dojemamo različno. Sreča je danes za nas nekaj drugega, kot je bila pred dvajsetimi leti. In drugačna, kot je sreča za nekoga drugega. Najstnici, denimo, lahko srečapomeni to, da ima veliko prijateljev in lepe obleke, ženska v zrelih letih pa srečo morda povezuje z vnuki.

DANAŠNJA ODLOČITEV - JUTRIŠNJA USODA
Vaša usoda je v glavnem posledica vaših ozaveščenih ali neozaveščenih preteklih odločitev. Se strinjate? Verjetno je kdo med vami, ki se povsem ne strinja, zato bom uvodno trditev skušal malo bolj razčleniti. Soglašam s tistimi, ki menite, da vse pa res ni od vas odvisno. Prav zato pa sem zapisal, da je vaša usoda v glavnem (beri: ne povsem, v veliki meri pa) posledica vaših preteklih odločitev.

Razumljivo je, da potresi, poplave in druge elementarne nesreče niso posledica vaših odločitev, vendar ne glede na to, kaj vas doleti - vedno imate možnost izbire. Vedno ste vi tisti, ki odločate o tem, kako se boste odzvali v določenih razmerah. Tudi, ko gre za naravne nesreče je zelo pomembno, kako boste ravnali v takšni situaciji, saj je pogosto prav od vašega odziva odvisno, kako jo boste odnesli.

Izzivam vas, da se vprašate, ali živite svoje sanjsko življenje!

Seveda gre za zelo osebno vprašanje, vsi pa si ne želijo lepe hiše in dragega avtomobila. Verjamem, da je potrebno najprej pretehtati, kaj vam je res pomembno v življenju. Zakaj ne bi vsakega dneva izkoristili do konca. Vsak ima samo določeno število dni, zakaj ne bi bili vsak dan hvaležni, da jih živimo?

Kot je trenutni letni čas, čas minevanja narave in njenih naravnih ciklov, se v tem času soočamo ali ozavestimo naše lastno minevanje, še posebej v času, ko izkažemo posebno pozornost spominu na naše rajne bližnje, sorodnike, prijatelje, znance, ki so tako ali drugače zaznamovali naše sobivanje.

Minevanje je del cikla našega življenja, kot je del cikla narave ter vseh živih kot tudi neživih oblik, ki imajo določen rok trajanja ali uporabe. Le da pri neživih oblikah, to vzamemo zlahka v zakup, zlahka sprejmemo in nam je povsem normalno, da ima določen predmet ali artikel uporabno vrednost samo do določenega roka in ga potem veliko lažje zavržemo.

Vsakič, ko življenje pred nas postavi novo priložnost, se moramo soočiti s spremembo. Kar ni najbolj enostavno, sploh kadar se v naši notranjosti odvijajo neozaveščeni procesi, ki na podzavestni ravni blokirajo aktivnosti, ki naj bi se odražale navzven. S spremembo se lahko borimo in se ji upiramo, kar posledično vodi v brezvoljnost in pasivnost, lahko pa se z vso trmo in zagnanostjo vržemo vanjo in izsilimo, da se odvija v našo korist in realizira programirana pričakovanja.

Tako prva kot tudi druga možnost pa ni tisto, kar nas življenje želi naučiti. Spremembe nas učijo fleksibilnosti, mehkobe in zmožnosti hitrega prilagajanja spremenjenim zunanjim okoliščinam brez nepotrebnega upiranja in izsiljevanja, vendar pa tega ne moremo doseči, če se ne zavedamo naših podzavestnih procesov in ponotranjenih vzorcev delovanja.

Ljudje v splošnem mislijo, da je stanje razsvetljenja težko doseči. Možgane so nam oprali s to idejo tisti, ki jim je to v interesu. Zakaj jim je v interesu, si bomo pogledali ob kakšni drugi priliki.

Mogoče pa vam bo simbolična zgodba v nadaljevanju pomagala razumeti, zakaj je ta na videz nemogoča naloga (=doživeti razsvetljenje) lahko zelo preprosto izvedljiva, če jo človek pogleda s prav(iln)ega zornega kota.

In tukaj se začne naša simbolična zgodba odpiranja vrat

Zamislite si naslednjo situacijo.

Ko nisi srečen, misliš, da je vse obrnjeno proti tebi. Ko tako razmišljaš, takšno situacijo sam ustvarjaš s svojimi mislimi. Zazri se vase! V sebi nosiš prijatelja, ki ti zmeraj ponuja zavetje in odgovore na vsa vprašanja. Poveži se z njim. Ime mu je tvoje bistvo, tvoja modrosti, notranja moč, pozitivna energija, toplo srce, zdrava pamet, intuicija, šesti čut, duša ali kakorkoli ga sam imenuješ. Nauči se ga ponovno poslušati, da boš našel pot do svoje sreče. Razmisli kakšne misli želiš misliti in kakšna dejanja boš storil, da boš srečen.

Za vsakim dežjem posije sonce
Sreča je relativen pojem, tako kot čas, prostor…, odvisno s katerega zornega kota nanjo gledamo. V danem trenutku in prostoru je lahko nekaj za nekoga sreča, za drugega pa enaka stvar nesreča. Na primer: sreča je lahko smrt, če pomeni za trpečega odrešenje in nesreča za svojce, ker so izgubili ljubljeno osebo. Večen Jin - Jang.
Vsi želimo biti srečni. Vsak na svoj način. Neka notranja energija v tebi ustvarja to potrebo. Je kot zrak, hrana ali sonce, ki ga potrebuješ za življenje. Srečo lahko imenuješ tudi ljubezen do sebe. Oddajaš jo in sprejemaš.

Piše: Tili Kojić v Vivi www.viva.si

Ena od zadnjih raziskav o osamljenosti je naredila nov korak k razumevanju tega psihološkega stanja. Osamljenost lahko povzroča globoko psihološko trpljenje in predstavlja tudi dejavnik tveganja za naše zdravje; poveča denimo verjetnost, da bomo prej umrli. Ena zadnjih študij, objavljenih v reviji Journal of Personality and Social Psychology, je razkrila še, zakaj se osamljeni ljudje težko izkopljejo iz občutka odtujenosti od drugih in globokega trpljenja.

Osamljenost je opredeljena subjektivno, določa jo čustvovanje osebe in/ali družbena odtujenost od drugih. A tudi osebe, ki imajo prijatelje, se lahko počutijo nepovezane z njimi.

Malce odštekani pogovori

(Tomaž:) Stari, tole mi ne gre v glavo. Razloži mi, kako to, da smo ljudje takšne riti, da nam je malo mar za trpljenje sočloveka, umiranje tisočev, stradanje milijonov, iztrebljanje narodov in take v nebo vpijoče reči. Ne govorim o terorističnih žrtvah ampak o vseh drugih, ki so žrtve ameriškega »širjenja demokracije« na primer v Iraku, ali pa brezbrižnosti - v Afriki in drugod. Zakaj je človek tako otopel? Saj je tako kot v pravljici o cesarjevih novih oblačilih! Vsi vidijo, da je cesar gol, a nihče nič ne reče.

(starec:) Vedeti moraš, da ljudje, ki vidijo, da je cesar gol, niso bedaki. Molčijo zato, ker o resnici ne upajo ali nočejo spregovoriti. Danes živimo v svetu moralnih strahopetnežev. V strahu za svoj relativno dober položaj (tako vsaj mislimo) se marsikdo raje ugrizne v jezik kot da bi tvegal obsodbo s strani velikih in »tradicionalno misleče« večine.

Vprašanje:
Kadarkoli sem se morala v življenju spoprijeti z bolj pomembno odločitvijo, kot v primeru izbire poklica, menjave službe, selitve, odločitve za otroka, družino ... sem vedno znova podoživljala neko posebno stresno stanje negotovosti in napetosti. V glavi pa me je preganjala misel: "Ali se bom znala pravilno odločiti?" Želela bi razumeti to dogajanje. Ali morda obstaja kakšen 'recept' za pravilno odločanje?

Odgovor:
Naše celotno življenje je prepleteno z majhnimi in velikimi odločitvami. Zjutraj, ko se zbudimo, se prične proces odločanaja: ali bomo še malce poležali, kaj bomo oblekli, zajtrkovali ...

Kultura sodobne družbe in zdrava pamet mladim narekujeta, naj se čim prej osamosvojijo, pretrgajo simbolno vez s starši in zaživijo svojo lastno, odgovorno življenje.

Vendar smo danes priča podaljšani odvisnosti mladih od staršev, kar jim preprečuje samostojno življenje. Tako se lahko vprašamo ali gre resnično za izbiro mladih med iskanjem ležernega, brezskrbnega življenja v hotelu “mama” in med odgovornim soočanjem s svetom? Ali pa mladi zaradi prenasičenega trga delovne sile nimajo te vrstne izbire in so proti svoji volji prepuščeni odvisnosti od staršev?

Ena od naloga staršev naj bi bila, da na svoje otroke prenesejo občutek za samostojno in odgovorno življenje. Mladi imajo svojo prvo priložnost, da pokažejo samostojnost po zaključku šole oziroma študija. Seveda, če imajo to srečo, da dobijo svojo prvo službo, ki naj bi jim prinesla finančno neodvisnost.

Za pisanje dnevnika zahvale ne potrebujemo strokovnjaka. Pišemo ga, da imamo vedno pred očmi tisto, kar imamo radi. Zaradi njega smo čez dan tudi boljše volje, bolj cenimo svoje življenje. Za dnevnik zahvale potrebujemo le 5 minut na dan in je lahko preprost kot nakupovalni listek!

Seveda ne obstaja pravi način za pisanje zahval, prav vsak način je pravi, če je pravi za vas. Ni vam treba kupiti lepega zvezka ali pa se mučiti s črkovanjem ali slovnico. Samo napišite, kar imate v srcu.

Za fizično življenje potrebujete več ali manj celoten človeški organizem. Ampak tukaj bo govora o življenju nad fizičnim življenjem.

To je tisto življenje, ki resnično šteje!

V tistem življenju pa so nekateri organi mnogo bolj pomembni kot drugi. In mnogo ljudi teh organov nima dobro razvitih.

Preverite, ali vi imate te organe dobro razvite in ali vam dovolj dobro delajo! Članek si lahko ogledate tudi v VIDEO obliki.

Seveda boste takoj ugotovili, da v tem naslovu nekaj manjka. Zakaj nismo – kaj? Celoten naslov bi se moral glasiti: Kdo smo in zakaj nismo tisto, kar bi morali biti. A kaj bi morali biti? Odgovor na to vprašanje je težak. Vemo pravzaprav le to, da nismo tisto, kar bi želeli ali mogli biti. Če bi bili to, kar bi želeli biti, bi bili mnogo srečnejši, svet bi bil danes mnogo lepši kot je in ne bi bilo skrbi, kaj bomo zapustili našim potomcem. A pojdimo lepo po vrsti.

Danes lahko govorimo o krizi identitete, vsaj za človeka v zahodnem, razvitem svetu. Posplošeno rečeno lahko trdimo, da ta človek ne ve, kdo je, od kod prihaja, kakšno je njegovo poslanstvo v življenju in smisel bivanja. Vprašanja, ki dišijo po filozofiji in duhovnosti. Ali je to resnično tako nepomembno, da se nam s tem ni potrebno ukvarjati?

Ženske se obnašajo kot se obnašajo. Za nekatere super. Za druge neugodno, problematično.

Svet je tak kot je. Za nekatere super. Za druge neugoden. Problematičen. Grozljiv.

A bi bil svet drugačen, boljši(?), slabši(?), če bi se ženske obnašale kot boginje?

Preverite odgovor v tem članku, ki ga lahko pogledate tudi v VIDEO obliki.

Če ste ravno pred pragom svojih tridesetih, se spomnite, kako ste si kot najstnik želeli biti odrasli. Medtem pa je raziskava pokazala, da so trideseta nova dvajseta, vrh sreče pa dosežemo pri 33. letih.

Pred kratkim je socialno omrežje Britain's Friends United objavilo anketo za ljudi nad 40. letom starosti in rezultati so pokazali, da je bilo kar 70% vseh vprašanih najbolj srečnih, ko so dopolnili 33 let. Psihologinja Donna Dawson je našla odličen razlog za to. Pri 33 smo se ravno otresli otroške naivnosti in divjih najstniških let brez da bi izgubili mladostniško energijo in veselje.

Roko na srce, večina nas skoraj vsako stvar ali problem jemlje mnogo preveč resno. V naši kulturi nas niso poučili o razliki med DOGODKI in NAŠO LASTNO INTERPRETACIJO DOGODKOV. Nagibamo se k temu, da privedemo naše lastno dojemanje do absolutnega, često negativnega. Na primer, pri delu smo preobremenjeni, a vztrajno nadaljujemo s tem, misleč: “Ni možnosti, da bi si vzel par dni dopusta, da si odpočijem od teh stresov in napora.” Končno naše telo oboli. Manjkamo kak teden. In da, med tem nas skrbi zamujeno delo. A ko se vrnemo, ugotovimo, da svet ni obstal, da še funkcionira dalje! Čudno, ne?

Situacije okrog nas imajo premoč nad nami le zato, ker jim skozi našo interpretacijo realnosti predamo vse naše moči. In to počnemo skoraj vsak dan.
Na primer: nekam se peljemo in se nam strašno mudi. Skrajno nepotrpežljivi postanemo, če se prižge rdeča luč na semaforju ali če kdo pred nami vozi počasi.

Ljudi ni dobro primerjati s kokošmi. Še posebno ne ženske.

Določeni ljudje se lahko hitro užalijo. Še posebno, če so … kokoši. Ampak obnašanje ljudi nas sili v take neprijetne primerjave.

Poglejte si, zakaj je cilj človeka, da bi imel vsaj 2 (aktivirani!) možganski celici več kot kokoš. Potem preverite, kako je glede tega z vami. Če znate biti objektivni, seveda!

(Opomba: Članek si lahko pogledate tudi v VIDEO obliki)

Kaj pravzaprav je ljubezen? Čustvo, ki se ga ne da skreirati. Preprosto se zgodi. Je nekaj, kar ni povezano z razumom in se ga z razumom ne da razumeti. Ker se ljubezen zgodi, se je ne da kontrolirati ali določati. Je energija, je dogodek srca. Bolj ko jo skušamo razumeti, bolj “usekamo” mimo.

Ljubezen ni nekaj, kar si lahko lastimo ali posedujemo, temveč ona poseduje nas. V našem umu ne obstaja možnost predati se ljubezni, razumsko se tega ne da razložiti. Ljubezen je nelogična, nepredvidljiva, spontana. Bolj ko jo skušamo razumeti, razložiti ali določiti, manj jo imamo.
Ljubezen je nekaj, kar si dovolimo, da se nam zgodi. Odprti moramo biti za to, kar ni razložljivo, razumljivo, skreirano ali se da kontrolirati. Le pod temi pogoji lahko pričnemo izkušati, kako se jo občuti.