Dragi prijatelji, to je nadaljevanje primerjave med tolteškim sistemom za osebnostni razvoj in mojim modelom za prebujanje.

Za osvežitev spomina so tu najprej štirje odstavki iz prejšnjega članka:

»Po prebujenju, še vedno neznana bitja so me leta 2004 aktivirala - odstranili so karmičarske blokade iz mojega energijskega telesa, sem znova nadaljeval z osebnostnim razvojem.

Carlos Castaneda kot Cerkev bralcev njegovih knjig

Tolteško učenje je namenjeno osebnemu razvoju, končni spremembi v svetlobno bitje in osvoboditvi iz Orlovega zapora. Tolteki so bili predvsem in zelo striktni, temeljiti in dosledni praktiki. Mlatenje prazne slame jih ni zanimalo, saj so se zavedali pomena dragocenega in hitro iztekajočega se časa ter seveda vseh drugih sovražnikov na bojevnikovi poti. Zato so delovali in želeli biti čim bolj učinkoviti in uspešni.

Po odhodu Don Juana in njegove skupine je ostal Carlos kot novi nagual z njegovo skupino učencev in učenk. Carlosu se ni uspelo spremeniti v svetlobno bitje in tudi nikomur od njegovih učencev ne.

Laži mogočnih so vse bolj neprepričljive,
odzivi ljudi vse manj predvidljivi.
Z bojazljivostjo, prelaganjem odgovornosti
na druge omogočamo pohod nestrpnosti,
škodoželjnosti, goljufivosti in nasilnosti.
Z nizkimi nagnjenji okužena pravica
ni v službi ljubezni in pravičnosti.
Vsi smo poklicani, da živimo
preudarno, ljubeče in modro;
vse nasprotno je pogubno.

Strokovnjaki in psihologiji pravijo, da prijateljstvo z bivšim ni najboljša ideja.

Težko se boste soočili z izgubo

Nina Atwood, znana strokovnjakinja za odnose, meni, da lahko prijateljstvo z bivšim povzroči veliko čustvenih pretresov v vašem življenju. Kadarkoli ljudje ostanejo prijatelji z bivšimi, je to verjetno zato, ker ne želijo, da bi razhod pustil grenak priokus. Prav tako se običajno bojijo soočiti z življenjem brez osebe, ki jim je nekoč toliko pomenila in s katero so delili globoke in intimne trenutke. Kljub temu da ste pravkar izgubili varnost v odnosu, še vedno obstaja določen občutek ugodja in povezanosti, zato je naravno, da te osebe ne želimo popolnoma izgubiti. In v tem je težava. Težko se je soočiti z izgubo in obžalovanjem. Morda imate mešane občutke, ki jih težko premagate, a prav tako boste težko našli smisel v novih stvareh, če ostanete povezani s svojim bivšim.

Prejšnji teden sem v več Facebook skupinah objavil drugi članek z naslovom Don Juan: resnica ali fikcija? iz moje knjige Kje sta Don Juan in Carlos Castaneda? 4 od the skupin imajo v imenu “Carlos Castaneda”.

Večina komentarjev je bila “Like”, nekateri so bili konstruktivni, nekaj pa je bilo negativnih in so temo zavračali kot nepomembno. Še posebej v eni izmed CC skupin.

Dragi prijatelji, članke iz serije o Don Juanu in Carlosu Castanedu objavljam, da bi predstavil primerjavo med pradavnim tolteškim sistemom za spremembo v svetlobno bitje in mojim modelom za prebujanje, ki vsebuje zelo uporabne in izredno učinkovite vaje za opuščanje škodljivih delnih osebnosti (ali “ega”), ustavljanje uma in še veliko veliko več.

Razumljivo je, da so bili Tolteki zelo previdni pri predstavljanju, pripovedovanju in opisovanju svojega razumevanja sveta, saj je bilo to preveč nenavadno, mistično in magično za navadne ljudi, ki so želeli le vsakdanji kruh in igro.

Drugi, ki so bili na pozicijah moči in so imeli zraven kruha oziroma še raje namesto kruha še meso, so vse, ki so oziroma bi lahko škodili njihovemu diktatorskemu režimu, najstrožje kaznovali, še najraje ubili. Enako oziroma podobno kot danes.

Tolteki so zelo izbirali, koga bodo povabili v svojo skupnost, mu povedali skrivnost tega sveta in mu pomagali pri izhodu iz smrtnega zapora.

Ko se jutranja megla zažre v kosti, se je težko premakniti iz toplega zavetja … Poznate ta občutek? Takrat upade energija in se upor izrazi v obliki odlašanja. Pojavi se neki čuden občutek v trebuhu, kar tišči in peče … Prvič sem tak občutek zaznala, ko sem bila stara štiri leta, ko je mama odšla po opravkih v mesto in sem dopoldne ostala doma z bratom in starim atom. Tak čudni pekoči občutek v trebuščku je bil!

Vsakdanje obveznosti kličejo, čas priganja in ni časa za pomenek s seboj. Razum opozarja, naj pohitim, a vseeno malo podaljšam vstajanje, se spravim k sebi pod najprej toplim, nato hladnim tušem, za zajtrk ni več časa in odhitim na delo … Se prisilim, da delujem in potem steče, kakor steče.

Obstaja veliko dejavnikov, ki vplivajo na vaš odnos s partnerjem. Včasih tudi ljubezen ni dovolj, da bi bilo vredno ostati v odnosu.
Na vašo zvezo vplivajo številni dejavniki, ne samo čustva, ki jih gojite do partnerja. In včasih tudi ljubezen ni dovolj, da bi v zvezi bili srečni. 

Znaki, da vaša zveza ni tisto, kar ste pričakovali, vam lahko pomagajo sprejeti težko odločitev. Če se najdete v naslednjem, je mogoče napočil čas za razmislek.

Štirje v-ji, ki so zelo pomembni za rast vašega življenja. Vizija, vera v vizijo, volja in vztrajnost.

Vsi imamo svoje talente, svoj namen v življenju. Samo najti jih moramo in vztrajati pri uresničevanju le teh.

Velikokrat sem pisala o tem, da je škoda, ker velikokrat življenje samo preživljamo, ne pa živimo. Povsem iz vsakdanjih stvari si lahko naredimo zabavo, lahko vidimo vse drobne male sreče in veselja, ki so nam dani, samo odvisno od nas je, ali si dovolimo, da to opazimo, ali pa se naše misli gibljejo v smeri, kaj vse nam manjka.

Pomembno je, da veste, da je naše sanjanje razdeljeno v dva dela.

V prvem delu sanj, ki traja približno 2 do 3 ure, karmičarji počakajo, da zaspite in vas takoj prenesejo v njihove prostore. Teh sanj se ne boste oziroma izredno redko spomnili, saj vam namerno zablokirajo spomin, da ne bi vedeli, da to počnejo.

Morda se boste spomnili le, da ste nekam daleč potovali in se potem vračali, ponavadi v družbi drugih ljudi. Kaj ste tam počeli, ne boste vedeli. Teh nekaj ur lahko preživite v raznih učilnicah, na sestankih in drugih aktivnostih, ki jih karmičarji izvajajo za vašega inkarnanta po scenariju za njegovo inkarnacijo.

Dragi prijatelji,
za vas imam lepo darilo. Naročite se na e-novice PismaPalkijem in prejmite brezplačno knjigo »Kje sta Don Juan in Carlos Castaneda?« To ni retorično vprašanje:), v knjigi res razkrijem, kje sta.

Izvolite predujem:)

»V Orlovih krempljih in na planetu zaporu Letačev

Tolteki so že tisočletja pred »modernim« človekom točno vedeli, s kom imajo opravka in kakšen je resnični smisel naših življenj v zaporu Letačev. Vedeli so, da je to igra za življenje ali smrt in so naredili vse, kar so mogli, da bi ostali živi.

Odločitve, ki jih sprejemamo danes, vplivajo na naš jutri. Žanjemo, kar sejemo. Dobivamo, kar dajemo. To je zakon Vesolja, ki ga ne moremo zanikati. Čeprav je velika modrost živeti v “sedanjem trenutku” je še večja modrost, v sedanjost integrirati preteklost, ki nas uči in prihodnost, ki nas motivira.

Preteklost in prihodnost se spojita v “zdaj-u”. In to kar počnemo zdaj je naš jutri. Vsi se sprašujemo o tem kaj nam bo prineslo boljši jutri? V kaj se splača investirati, kaj se nam bo povrnilo?

V procesu, ki nasledi zavestno odločitev, da bomo pri delu na sebi, na svoji osebni in duhovni rasti, je poleg učenja skozi vire, ki jih spremljamo individualno na dvoje oči oziroma ušesa nezanemarljivega pomena, da ne pozabimo na moč(i) komunikacije.

Če smo dovolj pozorni že vse od začetka, bomo skozi svoje korake napredka že sprotno opažali, da smo v komunikaciji napredovali, da je dialog z nami drugačen, ko smo prisotni v ozaveščanju trenutka in ko se vpnemo v temo pogovora s posebnim nastopom, ki je drugačen kot prej.

Hči je stara dvainštirideset let, samska, živi v spodnjem nadstropju hiše, v kateri bivata še oba ostarela starša. Je edinka, ima redne prihodke, mačko in nekaj prijateljic.

Moškega že nekaj let ni imela. Ima strah pred čustveno bližino, četudi si res zelo močno želi, da bi lahko srečala moškega, ki bi jo sprejel takšno kot je. Je načitana in inteligentna, vedno pove kar misli in sklepa, da se je moški nekako kar ustrašijo.

Vse v Obstoju obstaja sočasno in se dogaja v istem trenutku, in to Zdaj. Zaradi tega v resnici ne obstajata prej in pozneje ter vzrok in posledica.

Ker se je Vse že zgodilo oziroma se že dogaja ob istem času, ni nobene potrebe po uravnoteževanju ničesar in nikogar. Obstoj ni v ne-ravnotežju pozitivnih in negativnih energij, kot to trdijo karmičarji, ampak ima svojo značilno in stalno konfiguracijo, ali po domače postavitev, tudi stanje.

To pomeni, da karma kot učinek oziroma posledica nekih dejanj ne obstaja, saj je v Obstoju le stalna akcija brez reakcije. Karma je le navadna laž in lažni konstrukt, ki ga karmičarji uporabljajo za varanje, manipuliranje in izkoriščanje.

Dragi prijatelji, zelo me veseli, da ste se oglasili v tako velikem številu:) in z velikim zanimanjem spremljali serijo o karmičarjih. Serija je bila le eno poglavje iz knjige Pisma Palkijem Sporočila mojim prijateljem na drugem planetu, v kateri predstavljam moje vesoljske dogodivščine.

V njej lahko preberete še več o karmičarjih, nama s Sanjo, mojo punco s planeta Palki, in o naši fantastični ekipi na planetu in prijateljskih vesoljcih, s katerimi smo že ukinili Karmičarsko organizacijo na Palkiju.

Tu je kratka predstavitev knjige:

Kaj je dobrega v tem, da je zapustil družino in odšel z drugo?!
» Ljudje mi ves čas govorijo, da je vsaka stvar za nekaj dobra.«, je začela pogovor Brigita in nadaljevala: «To me v situaciji, ki se mi je zgodila, zelo jezi. Povejte, kaj je dobrega na tem, da je moj sin zapustil snaho, s katero sta poročena petnajst let in tri otroke, moje drage vnuke in odšel z drugo, s katero se poznata štiri mesece?! Štiri mesece, si lahko mislite?! Prej smo živeli skupaj v hiši, midva z možem zgoraj, oni pa so si uredili stanovanje spodaj.

Sin se je prejšnji mesec odselil, snaha in vnuki pa so ostali, vsaj za zdaj. Vsak dan jih gledam in vidim, kako jim je hudo. Z možem sva na robu z živci, njemu je že udarilo na zdravje in bojim se, da bom še jaz zbolela. Najmlajši vnuk še ni v šoli, zato je veliko pri meni. Ko me pogleda s svojimi črnimi očki in z žalostnim glaskom vpraša: »Babi, zakaj nas oči ne mara več?«, mi poka srce. Kaj naj mu rečem?

Vsakdo izmed nas ima - če se za hipec ozre nazaj, na pot, ki jo je do sedaj prehodil -, nemalo različnih »življenjskih faz«. Onih, na katerih nam je na vseh področjih šlo kot po maslu, pa spet drugih, za katere se zdi, kot da smo, dobesedno, bili zapuščeni od boga.

Da, gre za zoprna obdobja, ki se, četudi so kratkotrajna, vlečejo in vlečejo. In v katerih se soočamo s spoznanjem, da nas življenje, kakršnega smo živeli do sedaj, ne zadovoljuje več, da moramo nujno nekaj narediti/spremeniti – sicer še ne vemo natančno kaj -, vsekakor pa nekaj. Govorimo si: »Tako preprosto več ne zmorem.

Corrie ten Boom je preživela drugo svetovno vojno v taborišču Ravensbruck. V prvih povojnih letih  je vodila predavanja, na katerih je obiskovalce učila in vzpodbujala k odpuščanju. Na Holandskem je svoj dom preuredila v okrevališče za žrtve nacističnega nasilja.

Spoznala je, da: "Tisti, ki so bili sposobni odpustiti svojim prejšnjim sovražnikom, so bili zmožni vrniti se v zunanji svet in ponovno zgraditi svoja življenja, ne glede na to, kako jih je bilo tega strah. Tisti, ki so pestovali svojo zagrenjenost, pa so ostali pohabljenci."

Dragi prijatelji,

z današnjim člankom zaključujemo serijo o karmičarjih. Veselim se, da bomo kmalu zaprli tudi njihovo lažno šolo in resnični zapor, kot smo to naredili na planetu Palki.

Vsi Palkiji so septembra in oktobra 2018 dobili nova, mlada, zdrava in lepa telesa ter veliko drugih fantastičnih daril, o katerih lahko berete v seriji knjig »Pisma Palkijem Sporočila mojim prijateljem na drugem planetu«. Tudi vi boste dobili vsa ta čudovita darila. Veselim se, da bi bilo to danes.

Karmičarski sistem ni nobena šola, kot svojo klavnico lažno predstavljajo karmičarji. Resnična šola je prostor oziroma okolje, v katerem si vsi, ki želijo, prostovoljno izmenjujejo znanje in izkušnje ter skupaj razvijajo nove ideje. To je šola enakovrednih, enakopravnih in suverenih bitij.

Veste, kako je prišlo do izuma šivalnega stroja, ki je rešil naše prababice počasnega šivanja na roke? Takole …
V 19. stoletju se je Američan Elias Howe že več let ubadal s tem, kako bi naredil šivalni stroj. Največ težav mu je delala igla, ki jo je stroj vedno zlomil. Poskušal je to in ono, a zaman. Potem pa …

Neke noči je sanjal, brrrr, da so ga ujeli ljudožerci. Ko so ga gnali, no saj veste kam, je opazil, da imajo kopja preluknjana pri vrhu. Hipoma se je prebudil iz sanj vesel, da se je rešil ljudožercev, še bolj pa zato, ker je prišel do rešitve.

To vprašanje se nam navadno utrne, kadar si težave v našem življenju sledijo ena za drugo. Komaj smo se izkopali iz ene ali pa še ne, je že na obzorju druga. Občutek imamo, da se nikamor ne premaknemo, da se je cel svet zarotil proti nam in da ni nikjer izhoda. Pogledamo naokoli in opazimo same nasmejane obraze, ter poslušamo kaj se lepega dogaja drugim.

Vsi nekaj kupujejo, mi pa imamo finančne težave in si ne moremo ničesar privoščiti. Če pa si, pa se naš minus na bančnem računu poglobi in s tem tudi naš glavobol. Naši odnosi v družini so na dnu, saj ni komunikacije. Naše počutje je obupno, poleg tega pa se zbujajo občutki zavisti, ljubosumja in žalosti do vsega, kar opazimo pri drugih.

Poznate zgodbice o ljudeh, ki so se spustili v posel, vezo …, ne da bi, vsaj navidezno, izpolnjevali pogoje za ta podvig? Gre za ljudi, o katerih modrujemo (tračarimo): »Še osnovne šole nima, pa poglej, kam je prilezel!« Ali pa: »Ona je tako ponesrečena –, mislim, a tebi zgleda -, poglej jo no, kakšna pa je, kako ji je le uspelo dobiti tega tipa?« itd. itd. In drugi pol; ljudje z briljantnim umom, visoko izobrazbo, super finim videzom, karakterjem, značajem … skratka z vsemi pogoji, temelji, zasnovami, osnovami … za noro izpolnjujoče življenje, pa, videti je, že več let, nezadovoljni, ostajajo na istem mestu.

Le kje je kleč? Tako na prvo žogo se mi - se spomnim še iz študijskih dni - v glavo prikrade misel, da več kot znaš, bolj vidiš, kako neznaten delček vsega znanja pravzaprav poseduješ. Več kot znaš, bolj se zavedaš, da znanja in izkušenj ni nikoli dovolj. Še to se moram naučiti, še to moram predelati, še na to se moram pripraviti, še to storiti, preden …