GAS NATURAL PROTI ČASOPISU LA VOCE DI TRIESTE (GLAS TRSTA)

Obravnava bo v sredo, 23. novembra

Magistrat v Trstu je obsodil člana AAG Paola G. Parovela na 9 mesecev zapora, španska multinacionalka pa zahteva 100.000 evrov odškodnine. V sredo, 23. novembra ob 10 15 se nadaljuje sodna obravnava proti Paolu G. Parovelu, direktorju neodvisnega časopisa La voce di Trieste. Obsojen je zaradi kvarjenja ugleda španske multinacionalke Gas Natural, ker je objavil na spletu članek o korupcijski verigi, ki želi vsiliti uplinjevalnik v Trstu.

Statistični urad RS je objavil nove podatke o količinah odpadne hrane. V primerjavi s preteklim letom smo v 2015 zavrgli za 18 kilogramov več hrane na prebivalca kot leto poprej. Razlog za ta odmik je tudi nova metodologija zbiranja podatkov, ki se usklajuje na ravni celotne Evropske unije, a tudi drugi podatki kažejo, da se količine zavržene hrane ne zmanjšujejo.

Kako pomembno je, da se zmanjševanja odpadne hrane lotimo vsi posamezniki, pove podatek, da kar 48 % vse odpadne hrane nastane v gospodinjstvih. Ali drugače povedano, zavržemo za 163 eur hrane letno. Odpadna hrana zajema vsa surova in obdelana živila ter ostanke teh živil, ki nastanejo na različnih točkah prehranskega kroga.

Včeraj na 24. redni seji je Državni zbor RS potrdil predlog zakona o ratifikaciji Pariškega sporazuma.

Mag. Nina Štros, vodja Greenpeace v Sloveniji, je ratifikacijo komentirala:

Včerajšnja ratifikacija Pariškega sporazuma je pomembna odločitev in verjamemo, da se vsaka poslanka in poslanec zaveda kaj le-ta pomeni. Da uresničimo cilje sporazuma, s čimer bi ohranili možnost za varno in dostojno življenje, morajo slediti hitra in korenita dejanja; v energetiki  se mora končati doba premoga, kakor se morajo tudi zaustaviti vsi načrte za gradnjo nove infrastrukture, ki bi lahko povečevala rabo fosilnih goriv.

Poročilo kritično do švicarskih podjetij
Švicarska energetska podjetja so se znašla pod plazom kritik zaradi svojih povezav z afriško trgovino z dizelskim gorivom z visokimi ravnmi strupenih snovi, ki so v Evropi prepovedane.

Aktivistična skupina Public Eye v kritičnem poročilu trdi, da trgovci izkoriščajo pomanjkljive regulatorske standarde. Pri tem so izpostavili podjetja Vitol, Trafiguro, Addax & Oryx in Lynx Energy, ker so lastniki delnic trgovcev z gorivom.

Občine, ki se želijo s svojim delovanjem bolj približati željam in potrebam lokalne skupnosti, občane vključijo v odločanje o porabi občinskega denarja.

V jesenskih mesecih občine pospešeno pripravljajo proračune za naslednje leto, nekatere načrtujejo porabo sredstev za obdobje dveh let. Zdaj je primeren čas, da razmislijo tudi o demokratizaciji odločanja o razporeditvi javnih sredstev ter izboljšanju stika med lokalno oblastjo in občani. To lahko dosežejo z uvedbo participativnega proračuna in odločanje o delu občinskega proračuna prenesejo na občane.

V občinah s participativnim proračunom občani predlagajo in nato izberejo projekte, ki se bodo financirali iz javnega denarja, in se s tem vključijo v procese upravljanja občine. Poveča se transparentnost občinskega poslovanja in učinkovitost porabe javnega denarja, vzpostavi se dialog in zaupanje med občani in občinsko upravo.

Verjetno vsakega od nas preplavi občutek, da nam preprosto zmanjkuje časa. Rešitev je več, te vam bo z lahkoto stresel iz rokava vsak predavatelj »time managementa«. Veliko bo govora o postavljanju prioritet, kar je vsekakor res. Verjetno pa vam ne bo vedel nič povedati o tem, da nam preveč časa jemljejo kopice stvari, s katerimi se obdajamo.

Poglejmo v svojo kuhinjo - koliko različnih nožev, strgal, oglatih in okroglih kukalnic z luknjami in brez, aparatov za rezanje, strganje, sokovnike, mlinčke, krožnike v vseh barvah, oblikah in materialih imamo! Kopalnica – za vsak del telesa posebno milo, krema, nepregledna množica šamponov. V omarah gore cunj, tudi takšnih, ki jih nismo še nikoli oblekli. Le zakaj? To so vse kradljivci našega časa: čas, ki ga porabimo v trgovini, ko ogledujemo, zbiramo in kupujemo, doma zlagamo in pospravljamo, čistimo.

V zadnjih nekaj letih so Ekologi brez meja, kot nacionalna Zero Waste organizacija, uspeli tako strokovni kot laični javnosti predstaviti, kakšne pozitivne premike prinaša Zero Waste nabor strategij, ukrepov in praktičnih orodij za učinkovitejšo rabo naravnih virov. Obenem pa spodbujajo in aktivno sodelujejo pri njihovem uvajanju v prakso. Pri tem jim je v veliko podporo mednarodna organizacija Zero Waste International Alliance, predvsem pa evropska mreža Zero Waste Europe.

Ko je v zadnjih nekaj letih globalno gibanje pričelo strmo naraščati po številu mest, občin, strokovnjakov, podjetnikov in posameznikov, se je seveda pojavilo tudi precej zelenega zavajanja. Zato so v okviru Zero Waste International Alliance jasno določili pogoje in postopek, kdaj se lahko občine, organizacije ali podjetja javno opredelijo in uporabljajo naziv Zero Waste. Postopek ni zapleten ali birokratski, zagotavlja pa primerljivost rezultatov na evropski in tudi globalni ravni.

V Sloveniji po ocenah letno zavržemo 55 kilogramov hrane na prebivalca, vsak 7. Slovenec pa živi pod pragom revščine. 

Ekologi brez meja, ki so se s projektom Ne meč’mo hrane stran! ponovno lotili problematike zavržene hrane, opažajo, da ozaveščenost sicer narašča, pri spremembah pa je ključna preventiva in razmislek na osebni ravni. Z dobrim zgledom pri zmanjšanju količin zavržene hrane bi po mnenju Ekologov morale nastopiti javne ustanove, kjer bi morali med prvimi začeti analizirati svoje ravnanje z naravnimi viri in pričeti razmišljati krožno.

AAG je 04.11.2016 v zakonskem roku podal pripombe na:

- osnutek zakona  o urejanju prostora (ZUreP-2)

- osnutek gradbenega zakona (GZ)

Pripombe na Zakon o urejanju prostora

1. Podaljšanje javne razprave. Predlog zakona je izredno dolg in obsežen, ter obravnava zelo kompleksno problematiko, zato je nemogoče v danem času dovolj obdelati tak tekst zakona ter zato predlagamo podaljšanje še za en mesec, da javnost lahko skupaj s strokovnimi inštitucijami pripravi celovite pripombe. Vseeno dajemo del pripomb v nadaljevanju.

Oskrba z energijo pomeni moč. V različnih evropskih državah jo državljani in lokalne skupnosti jemljejo v svoje roke. Dobre prakse skupnostne energetike kažejo, da je energije dovolj za vse.
Projekti rabe obnovljivih virov energije v lasti državljanov, zadrug in lokalnih skupnosti so ključ razvoja decentralizirane, bolj demokratične energetike. Zato so Društvo Focus, Umanotera, IPOP in PIC v okviru projekta Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri predstavili tri dobre prakse, ki povečujejo neodvisnost lokalnih skupnosti od fosilnih energentov, skupnostim prinašajo finančne koristi ter varujejo okolje in zdravje ljudi.

Elektrarna, ki jo upravlja Vetrna kooperativa Dingwall, je bila postavljena z namenom, da bi od narave dano obilje moči vetra v Škotskem višavju ustvarjalo čim več koristi za tamkajšnjo lokalno skupnost. Solarni skupnostni energetski projekt Recklinghausen je združil občane nemškega mesta kot investitorje v postavitev sončnih elektrarn na strehah stavb v občinski lasti. Energetsko samozadostna Osnovna šola Ostrog iz hrvaškega Kaštel Lukšiča pa je z inovativnim načinom zbiranja sredstev za postavitev sončne elektrarne in ukrepe na področju energetske učinkovitosti zmanjšala stroške za energijo in prihranke usmerila v višanje kakovosti dela z učenci in v nabavo opreme za pouk.

Obnovljivi viri energije da, a hkrati poskrbimo za zmanjšanje in učinkovito rabo energije
Na posvetu Potrošniki in energija, ki ga je pripravil Focus, društvo za sonaraven razvoj, skupaj z nevladnima organizacijama Greenpeace in Zvezo potrošnikov Slovenije je potekala pestra razprava med sogovorniki iz nevladnih organizacij, Ministrstva za infrastrukturo in potrošniki. Govorci na posvetu so izpostavil izzive in potenciale vključevanja prebivalcev v sektor energetike, problematiko onesnaževanja fosilnih virov ter predvidene usmeritve novega Energetskega koncepta Slovenije. Kaj in kako lahko naredimo sami za boljši in bolj čist jutri in kaj pričakujemo od države je bila nit današnjega posveta.

Na posvetu so večkrat izpostavili potrebo po pospešenem prehodu iz fosilnih virov na obnovljive vire energije. Posledice onesnaženega okolja nosimo vsi, saj onesnažen zrak, ki nastane pri izgorevanju fosilnih goriv, povzroča rakasta obolenja.

Odprt je natečaj Plaktivat za oblikovanje mestnega plakata
Razmislek o našem zadnjem nakupu: smo odgovorni potrošniki? Prekomerno potrošništvo je postalo naš življenjski slog, materialne dobrine naš statusni simbol. Le redko se vprašamo, kje in kako so bile stvari proizvedene, najpogosteje pa kupujemo brezglavo in neetično. Postali smo atomizirana družba, v kateri nakupovanje ne zahteva odnosov s soljudmi, posameznikova oskrba pa je neodvisna od skupnosti, v kateri živi.

Da bi opozorili na razmislek o prilagoditvi načinov proizvodnje in potrošnje, postavlja sedmi projekt Plaktivat v središče odgovorno potrošništvo in alternativne načine oskrbe. »Družbeno odgovoren projekt za oblikovanje mestnega plakata, s katerim spodbujamo k pozitivnemu mišljenju in premikom v družbi, izpostavlja potrebo po presoji o tem, kaj v resnici potrebujemo in česa ne.

Najnovejše raziskave kažejo, da se bodo populacije divjih živalskih in rastlinskih vrst do leta 2020 zmanjšale za kar dve tretjini

Živalski in rastlinski svet bi lahko do konca tega desetletja doživela drastičen padec za kar 67 odstotkov v primerjavi z velikostjo populacij pred pol stoletja, kar je posledica človeških dejavnosti na Zemlji. To je ključna ugotovitev danes objavljenega Poročila o stanju planeta 2016, v katerem WWF poziva k nujno potrebnim reformam sistema proizvodnje hrane in energije.

Glede na poročilo, so se svetovne populacije rib, dvoživk, plazilcev, ptic in sesalcev v primerjavi z letom 1970 zmanjšale za 58 odstotkov. Če se bo ta trend nadaljeval, bi se lahko populacije vrst do leta 2020 zmanjšale za kar dve tretjini.

Delo prevajalca je velikokrat rutinsko, naporno in enolično. Zato je toliko večji praznik, kadar ima priložnost prevajati besedilo, ki se povsem prekriva z njegovimi vrednotami ali celo življenjsko strastjo. Takšno delo ljubezni je bilo zame prevajanje Doma brez odpadkov. Aktivna, pristna ljubezen pa pomeni ne le užitek, ampak tudi delo - in veliko predanega dela smo vložili tudi v ta projekt.

Sodelovala sem s tremi ekipami: ljudmi v Tehniški založbi, ki so - hvala! – zaupali v poslanstvo te knjige, kolegi in prijatelji Ekologi brez meja, ki so mi bili vedno in hitro na voljo s svojim bogatim znanjem in izkušnjami, in svojo 'družinsko' ekipo - prijateljico in izvrstno prevajalko Urško Pajer, mlado prevajalko Višnjo Jerman in svojimi odraslimi otroki, ki so mi svetovali pri zagatah na področjih najnovejše tehnologije.

EU KOMISIJA PRIČELA PROTI RS POSTOPEK ZA UGOTAVLJANJE KRŠITEV PRI IZVAJANJU DIREKTIVE 2002/49/ES

Republika Slovenija bi morala, kot članica EU po 14.členu  Direktive 2002/49/ES, Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa v svoj pravni red, najpozneje do 2008 leta, sprejeti zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s  direktivo, vendar vse do danes tega ni storila.

Med drugim bi morala sprejeti »Operativni program varstva pred hrupom, ki ga povzroča promet po pomembnih železniških progah in pomembnih cestah«, zaradi nesprejetega tega programa, že prihaja do hudih posledic, ki imajo ne samo moteče ampak tudi zdravstvene posledice.

Izšel je težko pričakovani zbornik dobrih praks - Trajnostna mobilnost v praksi, s katerim želijo avtorji in partnerji istoimenskega projekta različnim ciljnim skupinam prikazati, da ukrepi trajnostne mobilnosti že dolgo niso le puhlice na papirju, da so mnogi že izvedeni tudi v naši bližini in da jih lahko z le malo prilagoditvami in nekaj dobre volje prenesemo v naša ostala mesta, vasi in občine.

Zbornik vključuje tako ukrepe, ki spodbujajo trajnostno mobilnost v mestih, kot tiste, ki zmanjšujejo rabo avtomobilov na podeželju, v turističnih krajih in pri organizaciji dogodkov. Opisani primeri so večinoma iz slovenskih občin, nekaj idej pa so avtorji našli tudi v bližnjih državah (v Avstriji, Italiji, Franciji). Med občinami je zbornik že požel veliko zanimanja, saj s pripravo celostnih prometnih strategij mnoge med njimi iščejo napredne rešitve na področju prometa.

V dunajski tovarni napolitank Manner so razvili poseben postopek, s katerim bodo odvečno toploto pri proizvodnji napolitank odvajali v lokalni daljnovod ter z njo ogrevali 600 okoliških gospodinjstev.

Podjetje Manner je za izgradnjo in posodobitev proizvodnje ter za uvajanje posebnega postopka za odvajanje odvečne toplote namenilo 40 milijonov evrov. Za tretjino so povečali proizvodne prostore, povečali proizvodnjo napolitank in optimizirali učinkovitost porabe energije.

V teh dneh smo obeležili dan revščine in dan hrane ter se soočamo s paradoksom, da je čedalje več ljudi lačnih in pod pragom revščine, po drugi strani pa ogromno hrane konča v smeteh.

V Sloveniji po ocenah letno zavržemo 55 kg hrane na prebivalca, vsak 7. Slovenec pa živi pod pragom revščine. Ekologi brez meja, ki so se s projektom Ne meč’mo hrane stran! ponovno lotili problematike zavržene hrane, opažajo, da ozaveščenost sicer narašča, pri spremembah pa je ključna preventiva in razmislek na osebni ravni. Z dobrim zgledom pri zmanjšanju količin zavržene hrane bi po mnenju Ekologov morale nastopiti javne ustanove, kjer bi morali med prvimi začeti analizirati svoje ravnanje z naravnimi viri in pričeti razmišljati krožno.

Državnemu Zboru Republike Slovenije in Poslanskim skupinam Državnega Zbora Republike Slovenije

AAG NE PODPIRA PODPISA TRGOVINSKEGA SPORAZUMA CETA!

Trgovinski sporazum med EU in Kanado CETA, je vojna napoved korporacij, ki prinaša samomor države Slovenije in med drugim tudi pogreb upravljanja z naravnimi viri in javnih storitev. Sporazum je eden izmed najhujših strupov demokracije, ki bo povzročil apokaliptično razdejanje skupnosti. Naj kot primer navedemo, da v Sloveniji  že sedaj tujci upravljajo preko koncesij z veliko vodnih virov, ko se bodo te iztekle bode kooperacije enostavno tožile državo Slovenijo, saj jim bo CETA in drugi trgovinski sporazumi to omogočali.

Jamarsko društvo Dimnice je izvedlo 11.10.2016 opozorilno akcijo čiščenja odpadkov iz brezna Mt7 pri Materiji.

Jamarsko društvo Dimnice je sodelovalo pri izvedbi teka skozi jamo Dimnice in njeno okolico pod pokroviteljstvom Občine Hrpelje-Kozina. Udeleženci teka so se strinjali nameniti 10% prispevka čistejšemu kraškemu podzemlju. Odločili so se, da bi skušali odstraniti vsaj del odpadkov iz Brezna Mt 7, ki se nahaja v drugem zaščitnem pasu vodovodnega zajetja reke Rižane, nad vodami iz ponora v slepi dolini Odolina. V temu breznu je po oceni vsaj  20 kub. metrov nesnage, od industrijske embalaže, zdravil do mrhovine.

Organizacije civilne družbe so na ministra Počivalška, pristojnega za gospodarstvo, naslovile pismo, v katerem so podprle in pozdravile njegova dosedanja prizadevanja v pogajanjih o sklenitvi trgovinskega sporazuma med EU in Kanado (t.i. CETA).

Kot so zapisale, lahko na njihovo podporo računa tudi v prihajajočih ključnih dneh, ko bo dokončno pripravljena posebna interpretativna deklaracija in sprejeta odločitev glede sporazuma CETA na Vladi. Deklaracija mora ustrezno nasloviti vsa odprta vprašanja, ali pa bo morala Vlada zavrniti podpis sporazuma CETA, o čemer bo predvidoma odločala ta četrtek.

IZPUSTI TERMOELEKTRARN ODGOVORNI ZA VEČ TISOČ SMRTNIH PRIMEROV V EU

Več kot polovica evropskih termoelektrarn ima posebno »dovoljenje za onesnaževanje«

Čeprav bi učinkovita omejitev emisij lahko vsako leto rešila na tisoče življenj, v Evropi še vedno prevladujejo termoelektrarne na premog s posebnim `dovoljenjem za onesnaževanje`, ki je nad vrednostmi, določenimi v EU zakonodaji. To so ugotovitve novega poročila »Dvigovanje evropskega temnega oblaka: Kako prenehanje uporabe premoga rešuje življenja«, ki so ga danes v Bruslju objavili Evropski urad za okolje (EEB), Zveza za zdravje in okolje (HEAL), Climate Action Network (CAN) Europe, WWF in Sandbag.

Skoraj polovica prebivalcev Slovenije bi lahko do leta 2050 proizvajala svojo lastno električno energijo iz sonca in vetra, glede na ugotovitve prelomne študije, ki je bila objavljena v tem  tednu [1].

Študija opisuje potencial sončne in vetrne energije v lasti prebivalcev Evropske unije (EU). V Sloveniji bi lahko “energetski državljani” [2] zadostili 25 % potreb po električni energiji leta 2050, kar 40 % gospodinjstev pa bi lahko bilo investitorjev v sončno energijo. Na ravni EU bi lahko leta 2050 prebivalci pokrili kar 45 % potreb po električni energiji.

Za razliko od sedanjega centraliziranega energetskega sistema kot ga imamo v Sloveniji, ki je podvržen interesom premogovnega in jedrskega lobija, študija jasno kaže, da bodo imeli prebivalci, bodisi kot individualna gospodinjstva bodisi kot skupnosti v oblik zadrug, pomembno vlogo v prihodnosti slovenske energetike.